Pred 100 leti v Slovencu o industriji v goriški okolici
Prehranjevanje pasivnih krajev
Pred 100 leti je slovenski poslanec pri ministrstvu za socialno politiko zahteval, da se na boljši način uredi prehranjevanje pasivnih krajev, torej tistih krajev, kjer zaradi različnih okoliščin sami ne pridelajo dovolj hrane.
Nekaterim jugoslovanskim pokrajinam je bilo namreč dostavljeno tudi po 400 vagonov koruze pod ugodnimi plačilnimi pogoji, medtem ko so slovenski pasivni kraji prejeli premalo koruze in še to proti takojšnjemu plačilu.
Cerkveni zvonovi
Iz slovenskih in hrvaških krajev pod italijansko oblastjo so opozarjali o zagati glede proizvodnje cerkvenih zvonov. Kot so povedali v livarni, zaradi ukrepov fašistične vlade novih zvonovi niso vlivali že več mesecev.
Poleg tega pa se približno 40 zvonov, ki so bili že pripravljeni za razne slovenske cerkve, ni smelo odposlati, saj so imeli slovenske napise.
Lastnik livarne teh napisov ni želel popravljati ali izbrisati, »ker bi to bilo proti pogodbi po kateri se more na vsakem zvonu napraviti tisti napis, ki je bil na starem zvonu,« je pojasnjeval Slovenec. »Zato so kršili to državno pogodbo tisti, ki so nedavno v Pazinu iz novih zvonov, ki so dospeli za neko sosedno župnijo, hrvatski napis izsekali.«
»Prekrščena Julijska Krajina«
Časopis Slovenec je pred 100 leti pisal o tem, kako je italijanska vlada izdala seznam prevedenih krajevnih imen v Julijski Krajini. »Kako barbarsko so italijanski ‘strokovnjaki’ ravnali s poštenimi starodavnimi slovenskimi imeni,« so komentirali.
Občina Dolina je bila tako prekrščena v San Varligo della Valle, Lokev je postala Corgnale, Povir – Poverio, Rodik – Roditti, Tomaj – Tomadio, Mavhinje – Malohina, Kačja vas – Kaccia, Gorenje Vreme – Auremo di sopra, Senožeče – Senosecchia, Jelšane – Risane, Kilovče – Monte Chilovi, Prem – Primano, Trnovo – Torrenova di Bisterza, Grahovo – Gracova Serravalle, Idrsko – Tdresca d’Isonzo, Vojsko – Vosehia, Bale – Battaglia della Ransizza, Kamnje – Camigna, Bela peč – Fusine in Valromnna in Lipalja vas – Laglesie San Leopoldo.
Kopališče ob Savi v Zagrebu
Pred 100 leti so v pripravah na poletje v Zagrebu ob Savi z vso vnemo urejali veliko kopališče. Na projektu je delalo 180 tesarjev in drugih delavcev. Premožnejši posamezniki pa so si urejali lastne kabine.
Industrija v goriški okolici
Okolica takratne Gorice je težko čakala na »obnovo starih in zgradbo novih tovarn,« saj je bila brezposelnost vedno večja težava.
Kot je poročal Slovenec, se je pred 100 leti res obetal razcvet industrije. »Podgorsko papirnico bo novi lastnik Brunnèr znova zgradil, in sicer v mnogo večjem obsegu, kar se razvidi že iz tega, da bo dimnik nove tovarne visok 60 m,« so pisali. »Temeljna dela so že v teku ter je sedaj zaposlenih pri teh delih 350 delavcev.«
Gradili sta se tudi večja tkalnica in predilnica, ki sta skupaj zaposlovali 5.000 delavcev. »Potemtakem bi delavno ljudstvo goriške okolice lahko z velikimi upi zrlo v bodočnost, ako ne bi bilo ene nevarnosti: konkurence iz stare Italije,« je pisal Slovenec.
»Od tam prihajajo cele trume delavstva, ki se ponuja za najnižje mezde. Zato je zelo verjetno, da bodo imeli naši ljudje nasproti njim težko stališče in da jim bodo ti italijanski delavci vedno jemali zaslužek izpred ust. Zato je želeti, da se slovensko kmetsko prebivalstvo tesno oprime svoje zemlje in zgradi svojo eksistenco na zelenjadarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji.«
Powered by Contextual Related Posts
