Posvet o sodobnih zdravstvenih politikah: »Čeprav se za zdravstvo namenja vedno več denarja, se njegovi učinki slabšajo«
V petek je v dvorani državnega sveta potekal strateški posvet o sodobnih zdravstvenih politikah. Glavna tema posveta, ki sta ga organizirala Državni svet Republike Slovenije in Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja, je bila predvsem napovedana zdravstvena reforma.
Problemi, ki so se z leti nakopičili v zdravstvu, dodatno težo pa jim je dodala še nedavna pandemija koronavirusa, so obsežni, zato bo morala biti prihajajoča zdravstvena reforma zelo temeljita.
»Tako kot pri drugih kompleksnih rešitvah, bo tudi v zdravstvu ključ do uspeha kompromis na ravni celotne družbe. Potreben bo tako politični kot tudi splošno-družbeni kompromis,« je v uvodnem govoru dejal predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.
»Potrebne so sistemske rešitve, ki zahtevajo medresorsko sodelovanje na državni ravni,« je pritrdila državna svetnica in podpredsednica Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Monika Ažman.
Izpostavila je tudi izziv demografskih sprememb. »Naša družba se stara, vse bolj in vse pogosteje bomo potrebovali zdravstvene storitve, in če tem sprememba ne bo sledila tudi zdravstvena politika, se nam ne piše prav dobro.«
Gospo Ažman skrbi tudi pomanjkanje zdravstvenih delavcev. »Soočamo se s pomanjkanjem zdravnikov na primarni ravni, medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege bežijo iz poklica, tudi iz države,« je dejala.
Predsednik UO SBRA doc. dr. Draško Veselinovič je izpostavil vprašanje, ali bo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ohranila enak obseg zdravstvenih storitev kot do sedaj. »Ali bodo vse storitve ostale, ali bo kašna padla ven,« se je vprašal.
»Ad hoc ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se bo že zelo kmalu pokazala kot problematična, ker so alternative popolnoma, ampak res popolnoma nepripravljene,« je prepričan.
»Posegi v zdravstveni sistem nikakor ne smejo imeti za posledico zmanjšanja pravic in obsega storitev namenjenih pacientov,« je poudaril tudi Danijel Kastelic, državni svetnik in predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Mag. Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, je predstavila stroške in prispevke, ki so povezani z zdravstvenim sistemom ter kje se ti prispevki zbirajo. »Javni izdatki za zdravstvo stalno naraščajo. Čakalne dobe tudi,« je opozorila. »Kje je meja zdravstvenih potreb dolgožive družbe?«
Prof. ddr. Timotej Jagrič z Ekonomske-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je izpostavil, da bi pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov lahko zgledovali po drugih sektorjih, kot so bančništvo in zavarovalništvo. Uvesti bi bilo potrebno nov organ, ki bi nadzoroval samo upravljanje.
Na področju kadrov bi morali povečati število vpisnih mest v izobraževalne programe ter uporabiti mehanizme uvoza delovne sile, je dejal.
Udeleženci posveta so se strinjali, da morajo biti človek in znanstvena odkritja vedno v ospredju prizadevanj. Če se nekdo ne more odpovedati škodljivemu načinu življenja, morda lahko zmanjša vsaj škodo, ki si jo dela, z manj škodljivimi produkti, za katere je prav, da se pri informiranju javnosti upoštevajo znanstveno dokazljiva dejstva, so kot enega izmed poudarkov posveta izpostavili v izjavi za javnost.
Prof. dr. Andrzej FAL, mednarodni strokovnjak za javno zdravstvo, je pri tem pojasnil, da »EU-13 države zaostajajo v zdravstvu za najbolj razvitimi tudi v izvajanju sistematične preventive«.
Powered by Contextual Related Posts
