Kako mladim približati koristi branja?
Knjiga je zadnja leta na hudi preizkušnji. Skušajo jo izpodriniti digitalne vsebine vseh vrst in oblik, ki so zelo vabljive, ker so preproste, hitro predelane, navidezno razgibane in v trenutku ponudijo zgodbo in doživetje. Brez posebnega napora, brez osebnega izpostavljanja. Torej je treba vložiti malo energije in dobiš na videz veliko. S tem ni nič narobe, če to ni edino prebiranje vsebin.
Fizike pa preprosto ne moreš preslepiti – kolikor energije vložiš, toliko je dobiš nazaj. Če prebiraš siromašne vsebine, te ne morejo ne vem koliko obogatiti, kajne? Kaj ti torej lahko da knjiga, česar iz »hitrih« vsebin ne pridobiš? Neprecenljivo veliko. Pa poglejmo.
Knjiga tlakuje pot uspešnim
Starši lahko otroku dajo bogato popotnico za življenje, če jim knjigice in pravljice dajo v roke in jim jih prebirajo že od najmlajših let. Kljub natrpanemu dnevu si je vredno vsaj malo časa vzeti za to. Koristi bodo bogate. To potrjujejo besede Alberta Einsteina: »Če želite, da bodo otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še bolj pametni, jim preberite še več pravljic.«
Zakaj ima knjiga takšno moč? Prestavi te v svoj svet, ti pokaže nove razsežnosti, v tebi zbuja domišljijo, ti pomaga premagovati ovire, ti podaja čisto nove poglede na nekatere stvari in ti širi obzorje, te povezuje s svetom in drugimi ter te uči tkanja vezi in empatije, bogati ti govor, da znaš vse, kar želiš, povedati bolje in nazorneje, v tebi sproža ustvarjalnost, nove zamisli. In še in še.
Če se naučiš poglobljeno brati dobre knjige – in to se da naučiti z rednim prebiranjem – lahko razviješ svoje potenciale. Izpolniš svoje življenje, svoj namen, poslanstvo. In razviješ svoj pogled na svet in svoje kritično mišljenje – kar je v tem današnjem svetu manipulacij zelo dragoceno.
Tehnični poklici ne zahtevajo bralnih veščin
Tako marsikdo misli – velika napaka! Brez bogate domišljije, ustvarjalnosti in široke perspektive, ki si jih pridobiš z branjem dobre literature, na tehničnem področju ni mogoče dosegati velikega napredka. Znanstvena fantastika na primer že stoletja poganja in spodbuja nastanek marsikatere inovacije in tehnično naprednih rešitev.
Naj v potrditev tega na pomoč spet pokličem genija svetovnega formata – Einsteina z njegovim znanim izrekom: »Znanje te popelje od točke A do točke B, domišljija pa kamorkoli.« Zanj pravi znak inteligence ni znanje, ampak domišljija, in jo postavlja pred njega.
Bralni klubi – drugačen način branja
Zadnja raziskava je spet pokazala upad bralnih navad med mladimi. Kako to ustaviti? Branje ni pomembno le za posameznika, ampak za družbo kot celoto in njeno prihodnost, zato je vredno iskati rešitve. Spodbujanje branja znotraj šolskega sistema ima omejeno moč, v glavnem se osredotoča na pisanje obnov vsebine, naštevanje glavnih likov itd. Posebej debelih ali zahtevnejših knjig marsikateri mladi ne prebere ali se v njih ne poglobi in te zahtevane šolske postavke od nekod prepiše.
Nedavno sem sodelovala na tečajih za pridobitev naziva moderator bralnih klubov, kjer so knjižničarke in učiteljice, ki so na šolah in v knjižnicah vodile bralne klube, delile uspešne zgodbe o pridobivanju in navduševanju mladih za branje. Pristop je povsem drugačen kot znotraj obveznega branja v šolah.
Kaj sploh so bralni klubi in kako potekajo srečanja? Bralni klubi so skupine po največ 10 ljudi, ki vsak zase preberejo dogovorjeno izbrano knjigo in se nato dobivajo na srečanjih ter o njej razpravljajo, se pogovarjajo, izražajo svoja mnenja.
Moderator srečanje samo vodi z dodajanjem vprašanj, ni pa avtoriteta, je eden od udeležencev. Tu ni nič prav ali narobe, vsak lahko pove svoje mnenje in potem se debata na podlagi tega razvija naprej. Mladim je v spodbudo, da sedijo med vrstniki in se pogovarjajo o svojih doživetjih ob branju knjige, o svojih pogledih, o morebitnem poistovetenju s katerim od likov ali s katero od situacij. Tako vsak osebnostno raste in se razvija.
Pri tem se mladi povezujejo kot skupina, tkejo vezi, spoznavajo sebe in druge ter se učijo oblikovati in spoštovati svoje ter mnenja drugih. Knjižničarke in učiteljice so začele pri krajših tekstih, kasneje pa so se mladi lotevali tudi daljših in zahtevnejših besedil. Odločilen je osebni aktivni odnos do branja, ko sam razmišljaš o vsebini, posledicah in obratih pri delovanju likov ter ti ni od zunaj vsiljeno razmišljanje, kaj je hotel pisec s knjigo povedati.
Vsak se lahko pridruži bralnemu klubu v svojem kraju, je pa to zelo raztegljiva oblika – lahko sami tak klub zasnujete v prijateljskem krogu: se zberete in razpravljate in razpredate o temi iz knjige. Lahko pa si znotraj družine pričarate svoj bralni klub.
Powered by Contextual Related Posts
