Banka Slovenije (BS) je v petek objavila novo napoved gospodarske rasti in gibanja inflacije v Sloveniji. V naslednjih letih pričakujejo zmernejšo gospodarsko rast, ki bi v obdobju med letoma 2023 in 2025 lahko dosegala okoli dva odstotka.
Ob nadaljnji rasti zaposlenosti bo gospodarska rast še naprej pomembno temeljila na domačem trošenju, kar bo ohranjalo povišano inflacijo, so pojasnili. Inflacija se bo sicer v prihodnjih dveh letih postopno znižala in približala inflacijskemu cilju.
Letošnje leto naj bi stopnja inflacije zaključila pri 7,5 odstotka, leta 2024 bi lahko padla na 3,6 odstotka, nato pa bi se po napovedih zgodil še dodaten padec na 2,6 odstotka.
Statistični urad RS (SURS) medtem ugotavlja, da so cene v mesecu maju na letni ravni zrasle za 8,4 odstotka. Na letno inflacijo je najbolj vplivala za 14,7 odstotka dražja hrana, so zapisali v poročilu z začetka junija.
Medtem bo gospodarska rast v Sloveniji presegla gospodarsko rast evroobmočja, ki bo po najnovejših napovedih letos znašala 0,9 odstotka, v naslednjih dveh letih pa 1,5 oziroma 1,6 odstotka, so poročilo Banke Slovenije povzeli pri STA.
»Razmeroma nizka rast je predvsem posledica nizke rasti v začetku leta, v nadaljevanju pričakujemo njeno višanje ob zniževanju inflacije, stabilizaciji razmer v dobavnih verigah in dobrih razmerah na trgu dela,« je dejala viceguvernerka BS Tina Žumer.
Letos bodo k rasti pomembno prispevale tudi investicije, a v nasprotju z rastjo zasebne potrošnje pričakujejo njihov upad oziroma omejeno rast v letu 2025.
»Pričakovana gibanja so posledica napovedanega upada državnih investicij ob izteku obstoječe finančne perspektive in zaostrenih pogojev financiranja, ki bodo omejevali rast zasebnih investicij,« je pojasnila direktorica Analitsko-raziskovalnega centra BS Arjana Brezigar Masten.
Evropska centralna banka ponovno povišala obrestne mere
Tudi Evropska centralna banka (ECB) v evroobmočju pričakuje postopno upadanje inflacije, ki bi lahko v naslednjih dveh letih dosegla ciljno vrednost dveh odstotkov, je v izjavi po seji sveta ECB dejal mag. Boštjan Vasle, guverner BS.
»Ob upoštevanju visoke osnovne inflacije, novih napovedi in jakosti prenosa ukrepov denarne politike smo se člani Sveta ECB odločili za nadaljnje ukrepanje. Tako smo osmo monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 25 bazičnih točk,« je dodal.
V skladu z junijskimi projekcijami pričakujejo, da bo skupna inflacija evroobmočja leta 2023 v povprečju znašala 5,4 odstotka, naslednje leto tri odstotke in leta 2025 2,2 odstotka.
Evropski statistični urad (Eurostat) je maja v evroobmočju izmeril 6,1-odstotno inflacijo, kar je skoraj cel odstotek manj kot v mesecu pred tem. Če pogledamo glavne komponente inflacije v evroobmočju, se je najbolj podražila skupina hrane, tobaka in alkohola (12,5 odstotka v primerjavi s 13,5 odstotka v aprilu).
»Na finančnih trgih smo priča umirjenemu vzdušju in posledično nizki volatilnosti. V tej luči ostajajo kreditne premije in stroški zadolževanja na kapitalskih trgih razmeroma stabilni,« je še pojasnil Vasle.
Powered by Contextual Related Posts
