Vse, kar morate vedeti o štipendijah
»Na ministrstvu se vsako leto ob zaključku in začetku novega šolskega oziroma študijskega leta, srečujemo s povečanim številom vprašanj, ki se nanašajo na štipendije,« so sporočili z ministrstva za delo, kjer so pripravili vse informacije, ki bi utegnile zanimati trenutne in bodoče štipendiste.
Med najpogostejše štipendije v Sloveniji spadajo Državna štipendija, Zoisova štipendija, Štipendija za deficitarne poklice, Štipendija Ad futura, Kadrovska štipendije in Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Državna štipendija
Državno štipendijo lahko pridobijo vsi, ne glede na starost, ki imajo status dijaka ali študenta (doktorski študij ni upoštevan) ali pa se udeležujejo izobraževanja odraslih in izpolnjujejo naslednje pogoje:
- so državljani Republike Slovenije ali imajo drug ustrezen status iz 12. člena ZŠtip-1,
- niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niso poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda in
- njihov povprečni mesečni dohodek na osebo v družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 1.218,08 evra.
Pri uveljavljanju pravice do Državne štipendije se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo v ZUPJS določene osebe, njihov dohodek in premoženje. V izračunu so izpuščeni dohodki iz študentskega dela in kadrovskih štipendij za študij v Sloveniji do višine 100 odstotkov bruto minimalne plače, dohodke iz kadrovskih štipendij za študij v tujini pa do višine 160 odstotkov bruto minimalne plače.
V izračunu povprečnega mesečnega dohodka se štejejo dohodki, prejemki ter premoženje vseh družinskih članov. V dohodek se štejejo obdavčljivi dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V premoženje osebe pa se šteje nepremičnine, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji ter drugo premično premoženje.
Upoštevajo se tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS.
Državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred od 1. marca 2023 znaša:
- do 369,11 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo – 129,44 evra do 18 let in 258,87 evra nad 18 let,
- od 369,12 do 442,94 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo – 109,01 evra do 18 let in 218,01 evra nad 18 let,
- od 442,95 do 516,76 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo – 88,56 evra do 18 let in 177,13 evra nad 18 let,
- od 516,77 do 652,12 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo – 68,13 evra do 18 let in 136,25 evra nad 18 let,
- od 652,13 do 787,44 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo – 47,75 evra do 18 let in 95,38 evra nad 18 let,
- od 787,45 do 1.008,93 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo – 35,92 evra do 18 let in 71,85 evra nad 18 let ter
- od 1.008,94 do 1.218,08 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo – 31,27 evra do 18 let in 62,54 evra nad 18 let.
Poleg se lahko dodeli tudi:
- Dodatek za bivanje v višini 94,78 evra mesečno za dijaka in študenta,
- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 59,24 evra mesečno in
- dodatek za uspeh.
Zoisova štipendija
Zoisova štipendija pa se medtem podeli najuspešnejšim prijaviteljem, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje ter:
- izkazujejo vsaj en ustrezen izjemni dosežek,
- dosegajo zahtevan šolski oziroma študijski uspeh in
- prehajajo na višjo raven izobraževanja, na kateri ZŠ še niso prejemali.
Vse ostale navedene štipendije imajo dodatne, posebne pogoje za pridobitev.
Zoisova štipendija mesečno znaša 142,18 evra za dijaka in 165,87 evra za študenta. Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 284,35 evra za dijaka in 331,75 evra za študenta.
Dodatka k Zoisovi štipendiji:
- dodatek za bivanje v višini 94,78 evra in
- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 59,24 evra.
Kako do prve podelitve Državne štipendije?
Dijaki naj prvo vlogo za uveljavljanje štipendije vložijo v mesecu avgustu, da bodo do nje upravičeni s 1. septembrom. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami. Za mladoletne dijake prvo vlogo za dodelitev DŠ vložijo starši oziroma zakoniti zastopniki na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Študenti naj prvo vlogo za dodelitev štipendije vložijo v mesecu septembru, da bodo do nje upravičeni s 1. oktobrom. Prvo vlogo je treba oddati pri krajevno pristojnemu Centru za socialno delo. Način oddaje vloge ni predpisan. Vloga se lahko odda po pošti, vloži osebno pri krajevno pristojnem CSD oziroma preko e-vloge (z digitalnim potrdilom).
Avgusta oziroma septembra lahko dijaki in študenti oddajo tudi nepopolne vloge, če se zaradi vpisnih rokov do takrat še ne bodo mogli vpisati. Pri Državni štipendiji rokov za oddajo ni, vlogo je možno vložiti kadarkoli.
Kako do prve podelitve Zoisove štipendije?
Javni sklad vsako leto najpozneje do konca junija objavi javni razpis za dodelitev Zoisove štipendije. Javni razpis za posamezno raven izobraževanja je namenjen novim vlagateljem, ki te štipendije še niso prejemali oziroma se prvič prijavljajo za dodelitev, in tistim, ki prehajajo na višjo stopnjo izobraževanja. Vloga je na voljo na spletni strani Javnega sklada.
Katere štipendije so združljive?
Štipendist ne more hkrati prejemati Državne in Zoisove štipendije, pri ostalih tipih štipendij pa je nekaj izjem:
- kadrovska štipendija se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
- štipendija za deficitarne poklice se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,
- štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.
Državo štipendijo pa je možno kombinirati s štipendijo za deficitarne poklice in štipendijo Ad futura za študijske obiske in sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
Možno je sicer hkrati zaprositi za Državno in Zoisovo štipendijo. V primeru, da kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev obeh štipendij, izbere tisto, ki je zanj ugodnejša.