Inšpektorji bodo bolj pozorno spremljali spletne vplivneže
V zadnjih letih se je, kot del oglaševalske industrije, močno povečalo trženje preko vplivnežev, ki jim pogovorno rečejo tudi »influencerji«, nepoznavanje predpisov s tega področja pa lahko hitro privede do uporabe zavajajočih praks.
Zato so se na ministrstvu za gospodarstvo odločili, da bodo skupaj s Tržnim inšpektoratom temu področju namenili več pozornosti.
Vplivnež je navadno oseba, ki je na spletu uspela zgraditi dovolj široko občinstvo uporabnikov, da je to zanimivo tudi za podjetja, ki iščejo nove načine za oglaševanje svojih izdelkov ali storitev.
Od tukaj tudi izraz – vplivnež ali vplivnica naj bi s svojimi objavami (fotografijami, tekstom ali video posnetki) vplivala na mnenja in nakupne navadne ljudi, ki takšni osebi »sledijo«.
Z namenom zaščite potrošnikov morajo tudi vplivneži pri oglaševanju ali prodaji preko socialnih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja.
»Vsakdo, ki v okviru svojega profila na socialnem omrežju opravlja pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke proti plačilu, mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora imeti urejen status, kot pravna oseba ali samostojni podjetnik,« je opozorila glavna tržna inšpektorica Andreja But.
Čeprav vplivneži niso posebej definirani v zakonodaji, za njih veljajo enake zahteve, kot za vse druge, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Če vplivnež opravlja pridobitno dejavnost brez urejenega statusa, gre za delo na črno, ki je prepovedano in se kaznuje z globo.
»Vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, morajo na svojih spletnih straneh zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko,« je dejala But. »Prav tako pa morajo te informacije zagotavljati tisti vplivneži, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.«
Storitve informacijske družbe pomenijo tiste gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo preko interneta ter vključujejo prodajo storitev, blaga in digitalne vsebine na podlagi sklepanja pogodb prek interneta.
Na ministrstvu so opozorili tudi na upoštevanje določb o oglaševanju, ki zavezujejo tudi vplivneže. Oglaševalska sporočila morajo na primer biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv.
»Iz vseh oglaševalskih sporočil mora biti jasno razvidno in prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik,« je še poudarila But.
Posebne ponudbe, kot so popusti, premije, darila in podobno ter različne nagradne igre ali igre na srečo, morajo biti oglaševane skladno s predpisi. Pogoji za pridobitev nekega darila ali nagrade pa morajo biti dostopni, jasni in razumljivi.
Oglaševanje ne sme biti nedostojno, zavajajoče, žaljivo in ne sme vsebovati sestavin, ki bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih in ki bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj. Poleg naštetega so prepovedane tudi zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne prakse.
Hitro rastoči trg vplivnežev prinaša potencialna tveganja za potrošnike in ustvarja številne kršitve potrošniške zakonodaje na ravni EU. Evropska komisija se je na problematiko odzvala tudi tako, da je sestavila delovno skupino za pripravo nove zakonodaje, ki bo to področje dodatno uredila v smislu preprečevanja in sankcioniranja nespoštovanja potrošniške zakonodaje s strani vplivnežev.
Powered by Contextual Related Posts
