Rastlinska olja so se julija podražila za dobrih 12 odstotkov
Svetovne cene hrane padajo že nekaj mesecev. Maja in junija je bila hrana v povprečju najcenejša v zadnjih dveh letih. Prejšnji mesec pa se je ta trend prekinil in cene so se nekoliko povišale.
Indeks cen hrane, ki ga vzdržuje Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je julija v povprečju znašal 123,9 točke, kar je za 1,3 odstotka več kot junija. Kljub temu je bil indeks za 11,8 odstotka nižji kot julija v lanskem letu.
Žita so se pocenila le za odtenek in sicer za 0,5 odstotka. S tem so bile cene za 14,5 odstotka nižje kot pred letom dni. Cene koruze so padle zaradi povečane sezonske ponudbe v Argentini in Braziliji ter potencialno boljše letine kot je bilo sprva pričakovano v Združenih državah Amerike.
Znižale so se tudi svetovne cene sirka, medtem ko so cene ječmena ostale skoraj nespremenjene. Mednarodne cene pšenice so se pričakovano povišale za 1,6 odstotka, kar je prva rast v devetih mesecih. To je predvsem posledica negotovosti zaradi prekinitve dogovora o ukrajinskem izvozu.
Pritisk na cene so povečale tudi sušne razmere v Kanadi in ZDA. Indeks cen riž se je medtem julija zvišal za 2,8 odstotka in dosegel najvišjo raven po septembru 2011.
Največje premike so pri FAO zabeležili pri rastlinskih oljih, ki so se podražila za 12,1 odstotka, kar je tudi prva rast po sedmih mesecih padanja. Mednarodne cene sončničnega olja so se na mesečni ravni zvišale za več kot 15 odstotkov, k čemur je ponovno prispevala negotovost glede izvoza iz črnomorske regije.
Občutno so se povišale tudi svetovne cene palmovega olja zaradi slabše proizvodnje v vodilnih državah proizvajalkah. Pri sojinem in repičnem olju so se cene zvišale zaradi nenehne zaskrbljenosti glede proizvodnje v ZDA oziroma v Kanadi. Cene rastlinskih olj so podprle tudi rastoče kotacije surove nafte.
Dokaj stabilne so ostale cene mlečnih izdelkov, ki so se navzdol obrnile za pičlih 0,4 odstotka. Kljub temu je to že sedmi zaporedni mesečni padec in vrednost, ki je za dobrih 20 odstotkov nižja kot lani.
Pocenila sta se tako posneto mleko kot tudi maslo, k čemur so prispevale umirjene tržne razmere v Evropi zaradi poletnih počitnic in pa zmanjšano zanimanje za uvoz. Svetovne cene sira so se po petih mesecih strmega padanja rahlo zvišale.
Podobno se je za 0,3 odstotka pocenilo meso. Goveje meso je bilo cenejše zaradi večje izvozne razpoložljivosti v Oceaniji, ki sovpada z umirjenim uvoznim povpraševanjem na azijskih trgih zaradi večjih zalog in počasne notranje prodaje.
Tudi cene perutninskega mesa so se nekoliko znižale zaradi večje ponudbe vodilnih izvoznikov, kljub vztrajnim posledicam izbruhov ptičje gripe v glavnih proizvodnih regijah. Medtem so cene ovčjega mesa padle že tretji mesec zapored, kar je posledica velike razpoložljive ponudbe v Oceaniji in manjšega povpraševanja vodilnih uvoznikov, vključno s Kitajsko in Zahodno Evropo. Nasprotno pa so se cene prašičjega mesa zvišale že šesti zaporedni mesec.
Sladkor se po rekordnih vrednostih še naprej ceni. Julija so bile cene nižje za 3,9 odstotka, vendar kljub temu še vedno za 29,6 odstotka višje kot pred letom dni.
Dober napredek pri žetvi sladkornega trsa v Braziliji in deževje, ki je ugodno vplivalo na vlažnost tal na večini pridelovalnih območij v Indiji, sta ugodno vplivala na cene sladkorja. Dodaten pritisk na znižanje cen je povzročilo počasno uvozno povpraševanje iz Indonezije in Kitajske, ki sta največji svetovni uvoznici sladkorja.
Vendar pa je vztrajna zaskrbljenost zaradi morebitnega vpliva pojava El Niño na pridelek sladkornega trsa, zlasti na Tajskem, skupaj z višjimi mednarodnimi cenami surove nafte zajezila večji padec svetovnih cen sladkorja.
Powered by Contextual Related Posts
