Ponoven preobrat pri cenah hrane: cenijo so skoraj vsa živila, razen sladkorja

Prejšnji mesec smo poročali, da so cene hrane prekinile svoj večmesečni trend upadanja in so v juliju ostale dokaj stabilne. Mesec kasneje, torej avgusta, pa so se cene ponovno obrnile navzdol.
Indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je avgusta 2023 v povprečju znašal 121,4 točke, kar je za 2,1 odstotka manj kot julija. Indeks je s tem za 24 odstotkov nižji od vrha, ki ga je dosegel marca lani.
Žita
Cene žit so avgusta ostale kar stabilne in so padla za zgolj 0,7 odstotka, kljub temu pa so bile za 14,1 odstotka nižje kot pred letom dni.
Mednarodne cene pšenice so se znižale za 3,8 odstotka, večinoma zaradi tekočih žetev v več vodilnih izvoznicah na severni polobli. Koruza se je medtem pocenila že sedmi mesec zapored in dosegla najnižjo vrednost po septembru 2020, k čemur je pripomogla rekordna letina v Braziliji in začetek žetve v Združenih državah Amerike.

Svetovne cene sirka so se avgusta znižale pod pritiskom začetka žetve v ZDA, ki so največji svetovni izvoznik sirka, medtem ko so se svetovne cene ječmena nekoliko okrepile. Nasprotno pa se je indeks cen riža avgusta na mesečni ravni zvišal za 9,8 odstotka in dosegel 15-letno najvišjo vrednost.
Rastlinska olja
Indeks cen rastlinskih olj je bila avgusta v povprečju nižji za 3,1 odstotka kot mesec pred tem. Mednarodne cene palmovega olja so se avgusta zmerno znižale, k čemur so največ prispevali umirjeni svetovni uvozni nakupi ter sezonsko naraščajoča proizvodnja v vodilnih državah proizvajalkah v jugovzhodni Aziji.
Medtem so se svetovne cene sončničnega olja v primerjavi s prejšnjim mesecem znižale za skoraj 8 odstotkov zaradi manjšega uvoznega povpraševanja, ki je sovpadalo z obilno ponudbo glavnih izvoznikov. Pri sojinem in repičnem olju so se svetovne cene znižale zaradi izboljšanja razmer pri pridelavi soje v ZDA oziroma velike svetovne izvozne ponudbe.
Mlečni izdelki
Mlečni izdelki so bili prejšnji mesec cenejši za 4 odstotke, kar pomeni že osmi zaporedni mesečni padec ter za 22,4 odstotka nižjo vrednost kot avgusta lani.

Najbolj se je pocenilo polnomastno mleko v prahu, na kar je vplivala bogata ponudba zlasti iz Oceanije ob sezonsko povečani proizvodnji, skupaj z upočasnitvijo tempa uvoza s Kitajske, čeprav je obseg uvoza ostal razmeroma velik. Cene posnetega mleka v prahu so se znižale na najnižjo raven od sredine leta 2020. Poleg tega so se znižale tudi mednarodne cene masla in sira.
Meso
Indeks cen mesa je bil avgusta v povprečju nižji za 3 odstotke na mesečni ravni in 5,4 odstotka na letni ravni.
Največji padec so pri FAO zabeležili pri ovčjem mesu, k čemur sta prispevala predvsem povečanje izvoznih količin, zlasti iz Avstralije, in slabše povpraševanje na Kitajskem. Cene prašičjega mesa so se znižale zaradi manjšega uvoznega povpraševanja vodilnih uvoznikov, hkrati pa so bile v Evropi ob omejeni notranji prodaji na voljo številne izvozne zmogljivosti.
Avgusta so padale cene tudi perutninskemu mesu. Cene govejega mesa so se zmerno znižale zaradi zadostnih zalog goveda, pripravljenega za zakol, v več vodilnih državah proizvajalkah in umirjenega uvoznega povpraševanja, zlasti v severni Aziji.

Sladkor
Sladkor se je medtem v prejšnjem mesecu podražil za 1,3 odstotka. S tem je bil na letni ravni dražji za kar 34,1 odstotka. Povečanje svetovnih cen sladkorja je predvsem posledica vse večje zaskrbljenosti zaradi vpliva vremenskega pojava El Niño na obete svetovne proizvodnje.
V Indiji je bilo avgustovsko podpovprečno deževje škodljivo za razvoj pridelka sladkornega trsa, medtem ko je dolgotrajno suho vreme na Tajskem negativno vplivalo na proizvodnjo sladkorja v obdobju 2023/24.
V Braziliji je deževje na nekaterih območjih oviralo delo na poljih, vendar je velik pridelek, ki se trenutno pobira, omejil pritisk na rast svetovnih cen sladkorja. K omejevanju rasti svetovnih cen sladkorja sta prispevala tudi slabitev brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem in nižje cene etanola.