Pred 100 leti v Slovencu o zbiranju italijanske vojske na meji

Zaradi reškega vprašanja nevarnost vojaškega spopada med Italijo in Jugoslavijo
O napetostih med Italijo in Kraljevino SHS smo pisali že pred časom. Tako imenovano reško vprašanje je ostajalo nerešeno še leta in leta po podpisu Rapalske pogodbe, s katero je velik del ozemlja Slovenije in Hrvaške pripadel Italiji.
Za razmejitev območja Reke je bila ustanovljena tudi posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki obeh držav, vendar kljub temu niso uspeli najti ugodne rešitve. Zadevo sta od daleč opazovali tudi Anglija in Francija, vendar se nista želeli preveč vpletati.
»Koncem avgusta je bilo reško vprašanje sicer ne rešeno, a vendar vsaj za nas nečastno odgodeno,« je pisal časopis Slovenec. »Z znanjem obeh vlad je sklenila paritetna komisija, da se nam Baroš in Delta vrneta, Bankina da v najem, a za (neodvisno) državo Reko se je sprejel statut, ki bi naj veljal za dobo enega leta, potem pa, ako bi se obnesel, za stalno, ako ne, pa bi se brez nadaljnjih pregovorov zadeva reške države odkazala arbitraži, predvideni v rapalski pogodbi in santamargeritskem sporazumu.«

»Toda paritetna komisija se še ni utegnila raziti, že je Mussolini po stari navadi italijanskih politikov snedel svojo besedo. Reški, tržaški in beneški fašisti so zvedeli za rešitev, pritisnili na Mussolinija in veliki fašist, a majhen značaj, se je vdal,« je poročal Slovenec.
Tako je italijanski predsednik vlade zavrnil odločitev komisije in postavil popolnoma nasprotne pogoje. Odgovor je zahteval v kratkem roku 14 dni, kar se je po mednarodnem pravu smatralo za ultimat.
Tukaj sta vmes posegli Anglija in Francija, ki sta na »prijateljski« način dosegli, da je Italija ultimat opustila in Kraljevini SHS postila več časa za premislek.
Vojska na meji
Kljub temu so proti sredini septembra vzniknile zaskrbljujoče novice. Časopisi so namreč poročali, da so Italijani močno povečali obseg svojih vojaških čet ob meji. Slovenec je ob tem dodal, da je tudi »naša država pripravila vse potrebno za obrambo meje proti morebitnem vpadu Italijanov čez mejo«.
»Na črti Jesenice – Rakek je postavljenih 15 pešpolkov, 5 artilerijskih polkov in trije konjeniški polki. Te čete so se pričele utrjevati na postojankah nekaj kilometrov oddaljenih od meje,« je pisal časopis Slovenec.

Kljub temu naj bi bila nevarnost vojne le majhna. »Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se nadaljujejo in nobene ovire ni za sporazumno rešitev vprašanja. Govoriti o vojni nevarnosti pa je zelo slaba šala,« je poudaril Slovenec.
Slovenske občine proti vladi v Beogradu
Vrsta slovenskih občin je protestno nastopila proti odredbi jugoslovanske vlade, ki je želela v Sloveniji uvesti tako imenovan kuluk (SSKJ: »v stari Jugoslaviji obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti«).
»Kuluk, ki ga hočejo vsiliti na Slovenskem, bo našemu ljudstvu vedno bolj utrdil prepričanje, kako potreben je boj za avtonomijo in proti centralizmu,« je pisal Slovenec in dodal, da takšen ukrep vsekakor ni primeren za kraje, ki so stoletja stali pod vplivom evropske kulture.
»Naše občine, celice ljudske avtonomije, dvigajo svoj glas, da naj se, če ima država še kak smisel za državljane, v Sloveniji takoj ukine zahteva po seznamih onih, ki morajo izvrševati kuluk in naj se ta zakon na Slovenijo ne raztegne,« je poročal Slovenec in ob tem objavil seznam občin, ki so svojo protestno noto poslale na Župansko zvezo Slovenije. »Obenem protestirajo naše občine, da bi moral denar naših pokrajin, naših avtonomnih zastopov v hipotekarno banko v Belgrad.«