Elektronsko štetje drobnice

Večina slovenskih kmetij z drobnico približno polovico leta za prehrano svojih živali uporablja pašo. To velja tako za pasme ovc in koz kot za prirejo mleka in mesa. Na mnogih kmetijah so živali ponoči v hlevih, podnevi na pašnikih. Včasih, a redkeje, je obratno. Število ur, ki jih živali preživijo v hlevih ali na pašnikih, je zelo različno, vendar gredo živali iz hleva ali v hlev večinoma dvakrat na dan. Samodejno štetje živali pri izhodu in vračanju v hlev bi pripomoglo k boljšemu upravljanju s tropi drobnice.
Misel samodejnega štetja drobnice je v moji glavi zorela kar dolgo, lahko rečem več desetletij. Ko sem kot mlad nadobudnež pasel ovce na danes opusteli planini Za Skalo, sem bil priča izjemni sposobnosti starega, izkušenega ovčarja, pokojnega Wanca. Wanc je v enominutnem pregledu150 glav velikega tropa ugotovil, da dve ovci manjkata. Pri slabi vidljivosti – k nevihti je šlo, pri dveh tretjinah ovc, ki niso bile njegove, in na mali površini gudrta (nizka ploščad pod stavbo planine), kjer so ovce stisnjene počivale preko noči. Takih izkušenih ovčarjev, bil je zadnji spravnik na tej planini, danes nimamo več.

Dokler nismo našli vlagatelja, se je zasnova valjala po možganskih celicah, delala prevale in iskala kotičke, kjer je čakala na boljše čase. Ko se je skoraj po čudežu prikazal vlagatelj, naklonjen elektronskim rešitvam v reji domačih živali, je hitro prišlo do osnutkov rešitve in kasneje do uresničitve zamisli. Zasnovo rešitve težave naredimo tako preprosto, kot le moremo, saj se bo kasneje zanesljivo sama po sebi dovolj zapletla.
Kmetje s sto ali nekaj sto samicami so že pred več leti v medsebojni izmenjavi mnenj izrazili željo po dobrem, hitrem in celovitem pregledu števila živali, ki odhajajo na pašnik ali prihajajo s pašnika. Po drugi strani evropska zakonodaja zahteva elektronske ušesne znamke (v nadaljevanju jih imenujemo e-značke) v državah z več kot 600.000 samicami drobnice, čeprav mnogi kmetje ne razumejo, zakaj bi morali dražje plačevati že tako drage ušesne znamke. Sedaj ima Slovenija okoli 200.000 samic drobnice, tako da ta evropska obveznost ni obvezna niti po novi slovenski zakonodaji o registraciji in označevanju drobnice od 1. februarja letos. To velja za ovce in koze, vendar nekateri slovenski kmetje prostovoljno želijo e-znamke, ker gledajo v prihodnost.
Uporaba e-znamk je možna pri razpoznavanju ženskih živali v molziščih in omogoča samodejno vezanje prireje mleka na posamezno žival, samodejno povezavo tehtanja živali z njeno maso, uporabo prepoznavanja živali pri ločilnih vratih ali pri avtomatskih krmilnikih, ki omogočajo krmljenje, prilagojeno vsaki živali posebej, in seveda prepoznavanje krav na robotih za molžo mleka.

Inovacije v projektu Pastinnova so bila in so odlična priložnost za razvoj sistema za štetje drobnice z e-znamkami na vhodu v hlev in izhodu iz hleva. Seveda sistem lahko uporabimo še marsikje drugje in za še kakšno delo z drobnico na kmetiji. Odločili smo se, da elektronskega sistema ne bomo razvijali sami, ampak bomo uporabili tisto, kar danes že obstaja na svetovnem trgu ali bomo poiskali podjetja, ki so pripravljena razviti celoten sistem. Firma Allflex je imela in ima e-znamke ter ploščato anteno za branje e-znamk že zelo dolgo, vendar nismo uspeli pridobiti njihove rešitve. Gallagher ima bralne plošče za e-znamke in jih uporablja za avtomatski sistem tehtanja drobnice (predvsem za govedo in druge domače živali). Po nekaj poskusih nam je uspelo nabaviti njihov sistem brez vlaganja v tehtalno napravo in tehtalno pregrado. Milkrite\Interpulse je bil pripravljen razviti celoten sistem po naših željah in smo sedaj v procesu razvoja sistema za štetje drobnice pri prehodu skozi pregonski hodnik. To se sklada z dolgotrajno usmeritvijo Kmetijskega zavoda Bric, Soča v inovacije. A vsako inovacijo za živinorejo je seveda treba potrditi v praksi.

Sistem Gallagher smo pred kratkim namestili na kozji kmetiji Beka v Zavrhku pri Vremskem Britofu – blizu svetovnega slovenskega bisera pod Unescovo zaščito, Škocjanskih jam. Na tej mlečni kozjerejski kmetiji predelujejo mleko v sir in druge mlečne izdelke. Kmetija Beka ima okoli 150 srnastih koz in lastniki zelo dobro poznajo prednosti uporabe elektronske opreme v reji domačih živali. Želijo si čim več elektronsko podprte reje in povezanih meritev z elektronsko opremo. Kmetija leži na Krasu. Slovensko ime za to geografsko območje je osnova za angleško ime »karst«, po vsem svetu razširjeno ime za zelo suha podnebja in zemljišča na apnenčastih osnovah. Tla so na Krasu zelo plitva, rdeče barve in tipa krede, zato so pašniki skoraj edini možni kmetijski pristop na tem območju. Razen, če GURS oziroma njeni svetovalci določijo drugače.
Ta sistem za štetje drobnice enostavno povežemo s sistemom tehtanja živali. Razvoj bomo verjetno peljali v smer povezave takega pregonskega hodnika z vsemi opravili, ki zahtevajo posamično prepoznavanje živali: molža, ločevanje živali po naprej določenem ključu, krmljenje prilagojeno vsaki živali posebej in tako naprej. Cene elektronskih sestavin se nižajo, cene energije se višajo, posledično se viša cena žita in mogoče je, da bo uporaba natančne elektronske opreme v veliko pomoč rejcem velikih tropov drobnice. Mogoče tudi ne tako zelo velikih tropov.
Zakaj je tako pomembno štetje drobnice na vhodu in izhodu iz hleva? Glavni razlogi so plenilci, bolezni živali, jagnjitve in izguba prostorske orientacije pri ovcah/kozah. Za drobnico v Sloveniji so zelo nevarne predvsem zveri: medved, volk, šakal, ris in divja mačka. Šakal je velika težava na Krasu, kjer sedaj nekaj tropov po približno deset živali skupaj lovi vse, kar jim pride pod zobe. Najraje imajo kozličke in jagnjeta.
Sistem smo testirali najprej v preizkuševalnici za obdelavo podatkov, potem smo na kmetiji Beka sestavili pregonski hodnik, ga preizkusili s prehodom koz z elektronskimi znamkami na pašnik, spremljali prenos podatkov o življenjskih številkah koz, označenih z e-znamkami, na podatkovni zbirnik in njihov prenos preko spleta na dlančnik – nekateri me popravljajo na pametni telefon. Ne vem, zakaj bi odlični in uveljavljen slovenski izraz dlančnik morali zamenjati z novim izrazom samo zato, ker so mu proizvajalci dodali nekaj funkcij. Ko bodo na dlančniku tekli programi (so že v uporabi) za umetno inteligenco (nenaravno bistrostjo?), ga bomo verjetno preimenovali v »možgančnik« ali mogoče v »preveč pameten telefon«.

Namestitev antene za branje e-znamk med dvojnima stenama na lesenem hodniku je bila odlična zamisel lastnika Beke. Branje e-znamk je potekalo neverjetno hitro, zapisovanje življenjskih številk v dlančnik brez napak. Seveda bomo morali sistem testirati še nekaj časa, da bomo lahko poročali o zanesljivosti uporabnosti takega branja.
Na prvi generalni skupščini Pastinnove v Tangerju (Maroko) bo Neža Bric to inovacijo predstavila in zagovarjala. Rešitev prenosa podatkov iz Podatkovnega zbiralnika na pametni telefon omogoča spremljanje celovitosti tropa od kjerkoli na svetu oziroma s pomočjo razvoja bodočega uporabniškega programa natančno določitev, katere koze so pogrešane.
Vpliv te inovacije na slovenske kmetije z drobnico bo lahko zelo pozitiven, saj kmetje poskušamo veliko bolj uveljaviti vzrejo drobnice pri nas. Prireja mleka z alpskimi kozami je zelo perspektivna kmetijska strategija v Sloveniji. Še posebej, če upoštevamo, da je bilo desetletja pred prvo svetovno vojno na ozemlju Slovencev nekaj sto tisoč glav drobnice, po drugi svetovni vojni pa je število drobnice padlo na borih 20.000 plemenskih samic. Zdaj je številka okoli 150.000.
Tudi s pomočjo projekta Pastinnova upamo na boljšo prihodnost rejcev drobnice.
Prispevek je bil prvič objavljen v reviji Drobnica, številka 2/2023.