Ovčerejska kmetija Ostan
Tam v dolini pod planino Krnica, ki plitvo, skoraj samo navidezno ločuje mogočno pogorje Kanin-Rombon, za Šijo leži kmetija Davida Ostana, največja mlečna ovčerejska družinska kmetija v Sloveniji, ki poleg drugih presežnikov redi našo avtohtono bovško ovco, ki je med nami že vsaj šest tisoč let.
Kanin ima povprečno osem tisoč milimetrov letnih padavin (štejeta dež in debelina snežne odeje), največ v obliki snega. Ima tisoč metrov globoke kraške jame, ki se predvidoma stekajo v ogromno podzemno jezero z enim iztokom – slapom Boka (bolj natančno: še en izvir je nad B postajo Kaninske žičnice, a mali potok teče samo nekaj metrov, preden ponovno ponikne). Tod domačinom klorirajo vodo, medtem ko je v Kobaridu ne. Ne vem, če vedo, da so razpadni proizvodi kloriranja vode eden od glavnih krivcev za slabšo moško plodnost, a njihov upor proti kloriranju je dober tako za ljudi kot za domače živali.
Tod se je 24. oktobra 1917 zgodil preboj Soške fronte, po nemškem poimenovanju preboj pri Bovcu in Tolminu. Bolj natančno, preboj prve italijanske bojne linije pri Bovcu, ki je padla zaradi smrtonosnega zaplinjanja Bovške kotline, v kateri so bili Italijani. Italijansko poimenovanje dvanajste soške bitke »čudež pri Kobaridu« ni tako natančno. Gre za preizkus uporabe strategije bliskovite vojne (Blitz Krieg), ki je bila v drugi svetovni vojni skrajno uspešno uporabljena pri zavzetju Francije. Soška fronta je bila največji vojaški spopad v zgodovini človeštva v visokogorju in popolnoma nesmiseln boj sosednjih velikanov na našem ozemlju.
David Ostan je začel rediti bovške ovce takoj po končanem šolanju. Začel je praktično od začetka, čeprav je njegov oče daleč nazaj redil krave in konje.
Socializem je družino razlastil in ji po osamosvojitvi Slovenije premoženje samo delno vrnil. Partnerka Klavdija mu pomaga v sirarni, otroci se pripravljajo na pomoč pri ovčereji. Občasno mu še kakšen Bovčan pomaga v delavnih konicah in pri sezonskih opravilih, medtem ko molze sam, tri ure dvakrat dnevno od aprila do oktobra.
Njegove bovške ovce so črne in bele. Ne gre za šahovske figure, niti za to, da so po drugi svetovni vojni bile bovške ovce še vedno predvsem bele. Zaradi bele volne, ki jo je mogoče enostavno barvati v nasprotju s črno oziroma temno rjavo. David je kmalu opazil, da so črne ovce bolj odporne od belih in je tekom desetletij prišel do razmerja približno šestdeset proti štirideset v korist temno obarvanih ovc. Križanje bovške ovce s frizijko, ki je bilo pred štiridesetimi leti v poizkusnem obdobju, je kmalu opustil, tako on kot vsi rejci bovške ovce v Zgornjesoški dolini. Nekaj sveže krvi v staro, majhno populacijo živali ni strokovna napaka, ampak doprinos k boljšim živalim. Sedaj ima David nad 400 ovc, od katerih jih več kot 250 molze.
Reja ovc pri Davidu poteka še vedno zelo podobno reji naših prednikov na Bovškem. Edino na planinah David skoraj ne pase več. Izjema je neplodna živina, jalovna, kar v teh krajih pomeni izločene ovce. Tudi jagnjice so jalovna, a niso med jalovno, ampak so zaprte v hlevih zaradi zveri – volkov in šakalov. Poleti je nastiljanje s suhim žaganjem obilno zato, da so vimena čista. Pozimi je nastiljanje omejeno, saj je nekaj izmeta mrve iz jasli, nekaj urina pa vpijajo bobki. Še eno zanimivost gre poudariti. Kot smo napisali že na začetku tega prispevka, je voda v Bovcu klorirana. To po najnovejših raziskavah pomeni slabšo moško plodnost – tako pri ljudeh kot pri ovnih. Davidove ovce pa pijejo neklorirano vodo, saj je voda v okoliških potokih kristalno čista. In bakteriološko neoporečna.
Odbira ovc in ovnov pri Davidu poteka zelo skrbno. Ovne odbira od dobrih mater (papirji AT spremljanja prireje in poznavanje mater na pamet), s tem, da morajo imeti primerno zunanjost in kondicijo. Rejci bovške ovce le-te od nekdaj odbirajo na miren značaj, dobro mlečnost, odpornost, dobro pašnost in da imajo vsako leto jagnje. Jagnjeta za nadaljnjo rejo ne smejo imeti niti nastavkov rogov kamoli rogove. Večina moških jagnjet gre za zakol kakor tudi slabe jagnjice. Običajno so to mlečna jagnjeta, stara poldrugi mesec, in to pred veliko nočjo. V Italiji je velikonočno jagnje, tudi kozlič, obvezen del družinskega velikonočnega kosila. Jagnjeta in kozliči iz Zgornjega Posočja so še posebej cenjena poslastica za to priložnost. Izmenjava plemenskih ovnov med posameznimi tropi teče, čeprav so rejci bovške ovce glede tega še vedno zadržani in veliko plemenskih ovnov odberejo iz svojih tropov. S strokovnem izrazoslovju bi to imenovali uporaba heterozisa in luksuriranja. David ima za ta namen sedem manjših hlevov, s čimer doseže preglednost in nadzirano oploditev (znano očetovstvo) pri okoli petdesetih ovcah. Toliko jih je približno v posameznem hlevu.
Krma, po Koroščevo »krma-krma« je poleti paša, zvečer v hlevu mrva. Pozimi mrva zjutraj, silaža popoldan. Gre za tri do štiri rabe travinja, kamor je na jesen vključena paša. Leta 2022 je bil dokup sena zaradi suše obvezen strošek, tako pri večini ovčerejcev v Bovcu kot pri večini živinorejcev v Sloveniji in Evropi.
Nekaj zemlje ima David v neposredni bližini hlevov. Jeseni na svoji zemlji pase malo bolj oddaljeno Letališče, kot domačini imenujemo večjo ravnino nad strugo Soče in pod Bovcem. Zato Letališče z veliko začetnico, čeprav gre za travno letališče za majhna in jadralna letala. Jalovno David pase na planini Bala, to je planina na koncu prazne doline Bavšica med Bovškim Grintavcem in Jalovcem.
Strojni park je nujen strošek velike večine kmetij. David najema baliranje kot strojno uslugo, ima linijo za košnjo, obračanje in grabljanje trave. Za premikanje bal seveda tudi. Ograje, ki so do sedaj bile iz farmskega pletiva, nadomešča z elektro trakovi. Ima avtomobilsko cisterno – hladilnik za prevoz mleka, poglobljeno molzišče Westfalia v eni vrsti s petimi molznimi enotami in dvajsetimi stojišči (palčenje – ročna moža ovc je preveč težaško delo za velike trope). S prozornimi menzurami lahko meri količino pomolzenega mleka pri vsaki molži in pri vsaki ovci, s tem da živinorejski tehnik Majda Žgajnar opravlja AT spremljanje prireje mleka z od ICAR-ja potrjenimi milkmetri vsak mesec. David ima zbirko kamb – kot sem že opisoval, so to lesene (v zadnjem času tudi iz drugih snovi narejene) ovratnice za nošenje zvonca okoli vratu vodilnih ovc.
Vseh sedem hlevov je lesenih z zidano osnovo – preizkušena arhitektura hlevov v Zgornjem Posočju. Poleg mlekarne, pisarne, gnojišča, skladišča za krmo je na kmetijskem delu te kmetije še hlev s prašiči in kurnik. Zraven doma Davidove družine v Bovcu je sirarnica, zorilnica za sire in skuto ter priročna trgovina, kjer lahko nabavite sir in skuto.
Sirjenje bovškega sira je predpisano. David izdeluje trdi sir in skuto po tradicionalnem izročilu. Uporablja mokro soljenje, čiščenje sirov z mlačno vodo, z zapisom datuma na obod. Danes je običajno masa koluta sira od 2 do 3 kg, včasih pa je bila bolj med 4 in 5 kg, tako kot je še vedno pri Ostanovih. Prireja družinske kmetije Ostanovih je okoli 240 kg namolzenega mleka, kateremu moramo prišteti vsaj 50 kg posesanega mleka. Tej količini namolzenega mleka ustrezajo količine pridelanega sira in skute.
Prodaja sira in skute je na domu raznim zasebnikom in Planiki, ki deluje v okviru Kmetijske zadruge Tolmin. Pri prodaji sirov smo priča čedalje večje tekmovalnosti tako med sirarji kot med večjimi mlekarnami in celo med državami. Organizirana je prodaja velikonočnih jagnjet. Nekateri Bovčani že razmišljajo, kako bi čim prej odstavili jagnjeta, tako kot ta zelo grob prijem poznamo v nekaterih rejah drugod po svetu. Gospodarska logika se na žalost ne ozira na etiko, kot se slovenska politika ne ozira na slovenskega kmeta.
Še nečesa ne smemo pozabiti, ko opisujemo kmetijo Ostanovih. David se je pritoževal nad plenjenjem šakalov na Bovškem že pred petnajstimi leti – takrat nihče ni verjel njegovim opažanjem, celo posmehovali so se mu, češ da mogoče pleni ris, nikakor pa ne šakal. Sedaj je to njegovo večletno opažanje splošno znana resnica. Ali to pomeni, da so kmetje desetletja pred uradništvom pri opazovanju sprememb v naravi? Ministrstvo, ki pokriva okolje, še vedno nima veliko posluha za škode po zvereh. Krdelo volkov na planini Bala pleni jalovo drobnico. Medvedka z mladiči se poleg posameznih medvedov sprehaja po teh opustelih posoških dolinah. Popasenost travnikov in pašnikov od divjadi v teh krajih že presega popasenost od drobnice in košnje zanjo. Ograje od kmetov so obvezne, kaj je z ograjami od države? A o tem nima pomena izgubljati besed, saj »banda kravatarska« pride v dolino smaragdne reke samo julija in avgusta. Mogoče včasih še na smučanje na Kanin, a kaj, ko je bolje na italijanskih, nemških, avstrijskih in francoskih smučiščih.
Kmetijske politike v teh tridesetih letih v Sloveniji skoraj nismo imeli. Obrok iz mokarjev in ščurkov ni kmetijska politika, čeprav mokarji jedo moko – so (razlagam posvečenim živaloljubcem in človeškim herbivorom) neposredna konkurenca človeku, tako kot živali z enim želodcem in nasprotno od prežvekovalcev. David je Slovenji vseeno hvaležen za kmetijske subvencije, ki so njemu pomagale preživeti, našim zanamcem pa mogoče ohraniti bovško ovco. A slika po njegovem mnenju ni rožnata. Po moje nam gre zelo slabo zadnje čase z vegetarijanci in vegani v parlamentu in na vladi, a od njih nikakor ne zahtevamo, da bi jedli samo meso. Kako je s sodniki, ne vem, a z obljubljenim dodatkom na plače si bodo vsekakor lahko kupili meso.
Vedobežniki, ti me zares skrbijo.
Veliko spletnih strani lahko obiščete za še več podatkov o kmetiji Ostanovih, na primer:
https://information-slovenia.com/bovec-5230/kmetijske-dejavnosti/ekoloski-bovski-ovcji-sir-sirarstvo-ostan-bovec/2089 in kmetija.ostan@gmail.com.
Prispevek sem napisal, kot David govori. Kratko, natančno, nagloma, včasih celo odrezavo. A vedno neposredno, pošteno, odkrito, brez žalitev in s poglobljenim preudarkom.
Za konec naj omenim prodajalno volne, volnenih izdelkov, igrač za otroke in še česa na placu v Bovcu. Rokodelski atelje ji je ime in jo je postavilo Društvo od ovce do izdelka. Zahvaliti se moramo predvsem Petru Domevščku, požrtvovalnim Bovčankam in vsem neimenovanim za nesebično pomoč pri odpiranju in delovanju tega Rokodelskega ateljeja. Čestitati jim moramo za ta podvig.
Bovška picerija Črna ovca je dojela pomen črne ovce, tako Davidove bovške kot slovenske družinske črne ovce. Obiščite jo, ne bo vam žal, četudi ste črna ovca v svoji družini. Najbolj slikovito o Davidovi globoki veri priča kapela Jezusa dobrega pastirja, ki jo je postavil pred vhodom v svoje hleve. Res moraš imeti neizmerno vero, da poleg garanja na kmetiji najdeš dovolj moči še za zunanji prikaz svoje vere. Pri Črni ovci potolažite svoj želodec, pri kapeli potolažite svojo dušo.
Prispevek je bil prvič objavljen v reviji Drobnica, številka 1/2023.
Powered by Contextual Related Posts
