Dvigovanje obrestnih mer ustavljeno: »Gospodarstvo evroobmočja ostaja še naprej šibko«
Svet Evropske centralne banke (ECB) je v četrtek sprejel sklep, da bodo tri ključne obrestne mere evroobmočja ostale nespremenjene. S tem je prekinila 15 mesecev trajajoč niz stalnih dviganj obrestnih mer.
ECB je ohranila svojo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Inflacija naj bi še naprej ostala visoka, lokalni cenovni pritiski pa so prav tako močni. Stopnja inflacije se je sicer septembra na ravni evroobmočja nekoliko umirila.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestne mere za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo torej ostale pri 4,5 odstotka, 4,75 odstotka oziroma 4,0 odstotka.
Svet ECB je še enkrat zagotovil, da bodo poskrbeli, da se bo inflacija pravočasno vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj.
»Gospodarstvo bo do konca leta verjetno ostalo šibko,« je ob tem komentirala predsednica ECB Christine Lagarde. »Vendar bi se moralo gospodarstvo v prihodnjih letih okrepiti, saj se bo inflacija še naprej zniževala, realni dohodki gospodinjstev se bodo povečali, povpraševanje po izvozu iz evroobmočja pa se bo povečalo.«
Poudarila je, da je v kratkem zniževanja obrestnih mer ne bo. »Tudi že za samo razpravo o znižanju je prezgodaj,« je bila jasna. »Biti moramo stanovitni. Dejstvo, da smo [obrestne mere] zadržali, še ne pomeni, da jih ne bomo nikoli več zvišali.«
Matthew Ryan, vodja tržne strategije v finančnem podjetju Ebury, pa je za Reuters opozoril, da vlagatelji in finančni trg njeni pripombi o nadaljnjih zvišanjih »ne verjamejo«.
»Še vedno se nam zdi veliko bolj verjetno, da bo naslednja sprememba obrestnih mer navzdol. Trg zdaj predvideva prvo znižanje obrestnih mer aprila 2024,« je pojasnil.
Analitiki pričakujejo, da bo nespremenjene obrestne mere ohranila tudi Ameriška centralna banka (Fed). Predsednik Jay Powell je pred nekaj dnevi sicer dejal, da bi lahko trdno gospodarstvo in močan trg dela upravičila nadaljnje zvišanje obrestnih mer. Vlagatelji ne vidijo možnosti za znižanje obrestnih mer do začetka poletja naslednje leto.
Podobno naj bi se glede obrestnih mer odvilo tudi v Veliki Britaniji, kjer se centralna banka spopada s šibkim gospodarstvom, visoko inflacijo in možnostjo, da bo konflikt na Bližnjem vzhodu povzročil povišanje cen energije, pišejo pri Reuters.
Stanje na finančnih trgih kaže, da trgovalci menijo, da Angleška centralna banka ne bo znižala obrestnih mer vsaj do junija 2024.
Novozelandska centralna banka je maja ohranila svojo obrestno mero na 15-letni najvišji ravni 5,5 odstotka. Malo verjetno pa se zdi, da bi jo novembra znižala. Inflacija v Novi Zelandiji je v tretjem četrtletju dosegla dvoletno najnižjo raven 5,6 odstotka, kar pa je sicer še vedno precej nad ciljno vrednostjo, ki znaša od enega do treh odstotkov.
