Inovacije na projektu Pastinnova
Projekt Pastinnova je namenjen predvsem paši drobnice v sredozemske bazenu. Tokrat izpolnjujemo obljubo o opisu nekaterih inovacij v drugih partnerskih državah izpete številke Drobnice lanskega leta. V drugi številki letošnje Drobnice smo predstavili inovacijo elektronsko štetje drobnice za slovensko okolje in v naslednjih številkah bomo predstavili še dve inovaciji za območje Slovenije.
Ker smo projekt Pastinnova že na kratko predstavili, se tokrat ne bomo ponavljali (tudi http://www.pasinnova.eu je zelo poučen spletni portal). Ravno tako v tem sestavku ne bomo predstavljali inovacij v Sloveniji, ker bodo predstavljene v Drobnici vsaka posebej. Tri inovacije iz Slovenije je ožji odbor za potrjevanje inovacij odobril – odobril je vse inovacije, ki smo jih predložili.
Pravzaprav je natančno poimenovanje tega področja v projektu Pastinnova: Inovacije in poslovni modeli (IBM). Sto in ena inovacija so v kazalu razvrščene po projektnih partnerjih. Inovacije (tako bom v tem sestavku imenovali IBM) bodo predstavljene na spletnih srečanjih in na Področnih živih laboratorijih. Gre za znanstveno metodo, vpeljano v prvem desetletju tega tisočletja in že dobro preizkušeno. Metoda je zelo uporabna in je poleg raziskovanju namenjena tudi širjenju raziskovalnih spoznanj med širšo javnost.
Tu bomo predstavili IBM (Innovations and Business Models smo iz angleščine prevedli v Inovacije in poslovni modeli) po državah, ne po organizacijah. Zakaj po državah? Zato, ker je recimo reja kamel v Sloveniji še dokaj nenavadna in inovacija o uporabi kameljega mleka najbrž ne bi naletela na odobravanje. Inovacija in poslovni model v projektu Pastinnova ne pomeni nekaj popolnoma novega, ampak nekaj novega v določeni državi ali na širšem območju. Po opredelitvi projekta Slovenija spada v vzhodnoevropsko Sredozemlje skupaj s Hrvaško, Grčijo in Ciprom. Kratek opis partnerjev smo že podali, a če kdo želi neposredne stike z njimi ali kakršnokoli bolj natančno pojasnilo o kateremkoli delu projekta Pastinnova, naj to sporoči avtorju na e- -naslov vitomir@bric.si. V tem prispevku je mogoče malo preveč uporabe izrazoslovja iz sveta projektov, vendar se temu ni dalo popolnoma izogniti.
Od dvajsetih projektnih partnerjev nas je petnajst partnerjev prispevalo inovacije. Zelo različno število po posameznem partnerju, od ene do osemnajst. Tu navajamo število inovacij po državah, s tem da je prva številka število partnerjev v državi, druga številka pomeni število inovacij po državah. Nekateri partnerji so se dogovorili, da bodo znotraj države dali skupen predlog, kot sta to storili naša soseda Hrvaška in Grčija. Torej: Grčija 3 – 5, Hrvaška 2 – 5, Italija 3 – 28, Španija 3 – 59, Francija 1 – 6, Tunizija 1 – 7, Alžirija 2 – 18, Ciper 1 – 1, Turčija 1 – 2, Libanon 1 – 13, Maroko 1 – 4, Slovenija 1 – 3.
Do sedaj ima vsaka inovacija natančno opredeljen opis, ki določa: ime inovacije, kmetijsko-pastirsko miselno zvezo, opis inovacije s podtočkami: številčna ocena stvarnega in ciljnega pomena inovacije za posamezen tip uporabe (opis tipov je predstavljen v zadnjih dveh stavkih tega odstavka), kratek opis inovacije, strategijo do uporabnikov, kratek opis uvajanja, dodano vrednost pri uporabi inovacije, razloge, zakaj naj bi inovacija delovala), ustvarjalna moč inovacije in določitev pričakovanj ter potreb pri njenem uvajanju v prakso. Razvrstitev v enega od štirih tipov uporabe inovacij: 1. tehnični tip inovacije oziroma inovacija za prirejo, 2. organizacijska oziroma za vodenje kmetije, 3. tržna oziroma logistična, 4. spodbujanje živinorejskih organizacij oziroma predlogi za vlado, je v tekstu na prvem mestu takoj po opredelitvi kmetijsko- pastirske miselne zveze. Ocene imajo razpon od ena do devet.
Inovacije so tako kot sam projekt Pastinnova namenjene travojedim domačim živalim: kozam, ovcam, govedu, konjem, kamelam, oslom in tudi živalim, ki samo delno uživajo travo, a se rade pasejo: prašičem, vsem vrstam perutnine …. Seveda bi ta prispevek zapolnil nekaj številk revije Drobnica, če bi predstavili vse inovacije (101), zato jih predstavljamo samo nekaj, predvsem tiste, ki so vezane na rejo drobnice. Celoten seznam inovacij dobite pri meni – dovolj je obvestilo na vitomir@bric.si ali kasnejši obisk http://www.pastinnova.eu ali kakršnokoli drugačno sporočilo slovenskemu projektnemu partnerju Kmetijski zavod Bric, Soča (http://www.bric.si). Zaenkrat portal www.pastinnova.eu deluje v omejenem obsegu, čeprav je na njem že veliko uporabnih informacij. Predstavitev projekta bo tudi na Agri 2023 in na Kmetijskem sejmu v Komendi v jeseni 2023. Obstaja tudi možnost posredovanja prevedenih besedil o katerikoli inovaciji.
Sledijo kratki opisi inovacij in poslovnih modelov po sistemu, kot smo ga zgoraj opisali: najprej je zaporedna številka inovacije iz kazala inovacij, sledi ime inovacije in ustanova, ki jo je predlagala, njen opis ter moje kratko mnenje.
112 Koledar paše – Politehnična univerza Marke
Kmetijsko-pastirska miselna zveza je za visokogorske pašnike od 1.000 do 2.500 metrov nad morjem namenjena predvsem paši drobnice in goveda v regiji Marke. Opis inovacije s podtočkami stvarne in pričakovane ocene pomenov inovacije so za vse tipe uporabe od 6 do 8. Gre za spremembo prastarega in zelo staroverskega koledarja paše v bolj napredno obliko, prilagojeno današnjih potrebam prireje in trženja. Strategija do uporabnikov je v liberalizaciji paše in zmanjšanju stroškov prireje. S pomočjo rejcev bodo spremenili stoletja star koledar paše v visokogorju, spremembe bodo nato uvedene po sistemu od zgoraj-navzdol, a gre pričakovati težave zaradi zaščitenih naravnih parkov. Dodana vrednost pri uporabi inovacije je v boljšem uravnavanju vegetacije na posekah, ki so premalo pasene. Razlog, zakaj naj bi inovacija delovala, je prilagojenost na trenutne razmere na teh visokogorskih pašnikih. Uporabna moč inovacije je predvsem za rejce, raziskovalce in odločevalce. Pri določitvi pričakovanj in potreb ne potrebujejo nikakršne pomoči od ostalih partnerjev projekta Pastinnova.
Zanimivo je, da se s koledarjem visokogorske paše v Italiji podrobno ukvarjajo tudi univerzitetni profesorji. Ker smo s to univerzo v preteklosti že delali, posebej dobro s profesorjem Paride D‘Ottavio, ne dvomimo v njihove sposobnosti. Posebej velik napredek so naredili pri ohranjanju goveje pasme markidžana in vseskozi zelo podpirajo pašništvo.
128 Precizno upravljanje paše – Nacionalni raziskovalni svet na Sardiniji
Pri tej inovaciji so v tem raziskovalne centru uvedli dve podinovaciji: navidezno ograjo z GPS ovratnicami in skupno pašo več vrst domačih živali. Gre za polintenzivno oziroma polekstenzivno pašo z elementi transhumance, tudi v gozdu, za govedo in drobnico. Nadmorska višina je okoli 200 metrov v Toskani in okoli 500 metrov na Sardiniji – sredozemski prostor. Inovacijo ocenjujejo kot uporabno predvsem s tehnološkega in organizacijskega vidika med 5 in 8. Navidezna ograja omogoča natančno premikanje goveda in drobnice brez fizičnih ovir z GPS signalom preko oddajnika na vratu živali. Ker GPS signal v gozdu velikokrat ne deluje, je možna izvedba s kablom po zemeljski površini, ki sproža kratke radijske valove in tako aktivira nadzorni radijski odzivnik (transponder) na ovratnicah živali. Sledenje premikov živali je tretji sistem, ki pa ne omogoča nadzorovanega premikanja živali, ampak samo spremljanje gibanja živali. Vse sisteme je možno upravljati preko dlančnika. Uporabniki pridobijo boljši nadzor nad svojimi živalmi tudi v primeru neviht, napada zveri, cestnega prometa, terenskih in drugih nevarnosti. Uvajanje je odvisno predvsem od razmerja med ceno klasičnih ali električnih ograj in teh inovacij. Visoko dodano vrednost pri uporabi inovacije si predlagatelji obetajo od večje in boljše uporabe paše za rejo prežvekovalcev. Inovacija naj bi delovala zaradi večje dobrobiti za pašne živali, boljšega okusa pridelkov in boljše obdelanosti krajine. Ustvarjalno moč inovacije gre preveriti na demonstrativnih rančih in jo izpopolnjevati z raziskavami. Pričakovanja niso opredeljena.
Pašništvo na Sardiniji je za nas lepo, novo spoznanje, saj smo se prvič bolj podrobno spoznali s prirejo mlečnih ovc v Sredozemlju. Bovško ovco v Sloveniji rejci uporabljajo izključno kot mlečno ovco in s tem smo Sardiniji bližje, kot bi kdo sklepal glede na zemljepisno oddaljenost. Dr. Antonello Franca ima do nas, Slovencev, zelo dober odnos. Ravno tako imamo izkušnje z obiskom mladih pastirjev s Sardinije, ki so se prišli učiti uporabe ovčarskih psov za zganjanje ovc. Poleg tega smo inovacijo paše z navideznimi ograjami tudi sami predlagali kot inovacijo. Od rejcev in strokovnjakov na Korziki se lahko veliko naučimo, saj tudi njihovi rejci sirijo ovčje mleko.
134 Mreža ženskih pastirjev – Španski nacionalni raziskovalni center
Gre za ekstenzivna in polekstenzivna območja paše in kratkih transhumanc v Kataloniji. Rejci redijo drobnico, krave in konje ter velikokrat pasejo več kot eno vrsto skupaj. Usmerjeni so v prirejo mesa, prisotno pa je tudi sirarstvo. Ciljna ocena pomena inovacije za posamezen tip uporabe inovacije je od 6 do 8. Skupina šestdesetih pastiric je leta 2018 začela z zagovarjanjem pastirstva, prehranske neodvisnosti in okoljske ozaveščenosti preko družabnih omrežij WhatsUpp, Twitter in Instagram. Želijo se medsebojno podpirati in se boriti proti zapostavljanju žensk v družbi. Pri tej inovaciji gre za začetke in nadaljevanje teh dejavnosti s spremljavo na področju psihologije ter izboljšanju pridelave z domačimi prežvekovalci. Izogibajo se obstoječi razdrobitvi panoge in praznemu naslavljanju njihove požrtvovalnosti. Gre za nujno potrebo po izmenjavi informacij s sodobno tehnologijo. Pričakovani rezultati so zvišanje organizirane izmenjave mnenj za doseganje večjega vpliva na družbo.
Na Tolminskem so na planinah pasle cele družine. To pomeni, da je za nekaj dni ali tednov na planino šla vsa družina z otroki vred. Na Bovškem je bila paša izključno v rokah moških zaradi za ženske pretežkih fizičnih naporov. Seveda sem vedno zagovarjal družinsko kmetijo in pomoč žensk v Sloveniji sloni na treh vogalih. Zelo me zanima, do kakšnih spoznaj in zaključkov bo prišla dr. Marta G. Rivere-Ferre iz Katalonije.
157 Promocija kozjega mleka – Nacionalni inštitut za kmetijske raziskave v Alžiriji
Polekstenzivna in ekstenzivna živinoreja ter transhumanca s kozami, ki jih ni v velikem številu. Preprečevanje poslabšanja pašnikov zaradi, po njihovem mnenju, preobremenitev in izboljšanje težkih razmer v reji, kot so neuravnotežena prehrana, suše in nezadostna bujnost rastlinstva. Pomen inovacije za tehnično ustreznost so ocenili na 9. Inovacija naj bi pripomogla k prireji zdravega kozjega mleka, razvoju pašnikov, zmanjšanju porabe močne krme, zaščiti pravic kozjerejcev, boljšemu trženju in preudarni izrabi naravnih virov. Strategija do kmetov vsebuje samo strategijo paše, pospeševanje podjetništva in upravljanja, ozaveščanje potrošnikov o uporabi kozjega mleka in zvišanje higiene ter pakiranje kozjega mleka. Uvajanje inovacije bo postopno s spremljanjem kakovosti kozjega mleka v laboratoriju, ocenitev tveganja za okužbo z njim in v skladu s finančnimi zmožnostmi kozjerejcev. Inovacija naj bi delovala zaradi usklajenosti z naravnimi možnostmi, povečanim obiskom turistov, zgodovinskih običajev, večjega zanimanja za kozjerejo in bližine mest. Ustvarjalna moč inovacije je v obstoječih pašnih sistemih in v dobrih zgledih na drugih kmetijskih kulturah: krompirju in žitih. Pri določitvi pričakovanj in potreb se zanašajo na uvajanje sistema kakovosti pri kmetih, prilagajanje na podnebne spremembe, dobro prakso na pašnikih, konkurenčne cene, in situ demonstracije ustanovitev nacionalnega observatorija za pridelke iz paše in še veliko tega.
Ko je bilo srečanje projektnih partnerjev v Maroku, veliko ljudi ni pričakovalo odposlanca iz Alžirije. A je dr. Kaleh Abbas vse presenetil in kljub hudemu razdoru med tema dvema državam prišel na srečanje. V besedilu za to inovacijo gre opaziti nekaj nedoslednosti, a nikoli ne smemo podcenjevati ljudi iz drugačnih okolij. Ocenjujemo jih lahko samo po njihovih stvarni dosežkih z upoštevanjem naravnih danosti. Koze so sposobne preživeti v zelo sušnih okoljih in pri tem nam dati mleko, meso, kožuhovino, roglje za pastirsko palico, gnojilo in izpostavljam naše dobro počutje z njihovo bližino. Tudi profesor Ločniškar, po svojem očetu iz Drežnice, odličen poznavalec koz, nas je učil o orotni kislini v kozjem mleku, ki izboljšuje inteligenco človeka.
171 Pobude za gozdno pašo na Korziki – Nacionalni raziskovalni inštitut za kmetijstvo in okolje
Tudi ta inovacija obravnava ekstenzivno, polekstenzivno pašo in transhumanco za drobnico ter prašiče v središču Korzike na nadmorski višini od 500 metrov do 1.500 metrov. Tudi pašo v gozdu, ki jo priporoča Jen-Paul Dubeuf. Korzika je 57-odstotno pokrita z gozdom in se vsako leto zaraste z dvema dodatnima odstotkoma. Ciljna ocena inovacije za tehnologijo reje, organizacijo kmetij in za vlado je med 6 in 8. Krajevna kulturna zveza (https://www.arterra.corsica/) dve leti izvaja visoko obrezovanje dreves, ki ima več namenov. Tako skrbijo za bolj kakovosten les, hrano za koze, biotsko raznovrstnost, skladiščenje dušika in plodnost zemlje. V namen širjenja ugleda te spretnosti uporabljajo učne poti, po katerih vodijo uslužbence regijskih parkov, nacionalnega urada za gozdarstvo (pri nas Zavod za gozdove Slovenije), politike, raziskovalce, krajevna združenja, čebelarje, pastirje, domačine itd. S tem pridobivajo te ljudi za svoje zamisli. Izvajajo miroljubno strategijo za pridobivanje ugleda kmetov v javnosti do popolnosti. Januarja 2024 bodo v gozdu pri Moltifau prikazali tehnike obrezovanja različnih drevesnih vrst. Še več, prizadevajo si za pašo prašičev v kostanjevih nasadih tudi za preprečevanje divjih godnih požarov. Dodanih vrednosti pri uporabi te inovacije je zelo veliko. Nekaj smo jih že našteli, gre pa še za socialno-kulturno zaznavanje pomena paše v gozdu, povezovanje kmetijstva in gozdarstva v najbolj neposrednem načinu in pomenu ter izgrajevanje nespornega upravljanja s prostorom. Inovacija bo delovala, ker povezuje različne ustanove, ker gradi skupno upravljanje s prostorom in ker spodbuja k odprto umnemu zavedanju pomena samozadostnosti. Ustvarjalna moč inovacije je v praksi, ki povezuje kmetijstvo in gozdarstvo na različnih področjih. Poleg pristranskega razmišljanja posameznikov se najbolj bojijo zakonskih in inštitucionalnih ovir.
Podobne zgodbe poznamo tudi v Sloveniji. Čeprav se dobro poučeni gozdarji zavedajo prednosti paše v naših zaraščenih gozdovih, se formalisti še vedno oklepajo 32. člena Zakona o gozdovih o prepovedi paše v gozdu, kljub temu, da isti člen vsebuje določbo: »Izjemoma je na podlagi kriterijev, določenih v predpisu o varstvu gozdov, paša lahko dovoljena z gozdnogojitvenim načrtom.« Vseh prednosti paše v gozdovih za gozd in za živali ne bom našteval, ker jih je preveč. Bi pa tudi na tem mestu opozoril, da je sodelovanje med kmeti in gozdarji nujno in v korist obeh skupin ter vseh Slovencev. Kot je rekel Einstein, »um je kot padalo, in deluje samo, če je odprto«.
1123 Trajnostna zaščita istrske koze – Univerza Zagreb, Fakulteta za kmetijstvo in Agencija za podeželski razvoj Istre iz Pazina
Gre za ohranitev in ponovno oživitev istrske koze na polekstenzivni reji v Istri. Stvarne vrednosti uporabe inovacije so ocenjene na 5 do 6 in ciljna vrednost za trženje na 6 do 8. Inovacija je namenjena istrski kozi, ki je bila tik pred izumrtjem (tudi danes je v rodovni knjige samo petdeset repov) zaradi preganjanja beneških (kljub zapisu venetskih, ne gre za zakone naših prednikov Venetov, ki so zredili drežniško kozo) uradnikov, avstro-ogrske administracije s prepovedjo iz leta 1884 in jugoslovanskega pravnega sistema po drugi svetovni vojni. Konec drugega tisočletje je koza v Istri spet pridobila svoj položaj oziroma je bilo preklicano nekaj stoletij dolgo preganjanje koz. Več, Hrvatje so dali oživitvi te koze, ki je heraldičen simbol v istrskem grbu, velik pomen. Istrani, ki jih vodita Jasenka Kapuralin in zagrebška Univerza s profesorjem Ante Ivankovićem, se zavedajo, da je kozjereja v vojnih in drugih strahotnih nesrečah lahko rešilna bilka za prehrano ljudi. Hvalijo njeno dobro plodnost, skromnost in odpornost kot primerjalne prednosti pred drugimi vrstami domačih živali. Hrvatje so združili dejavnost več različnih inštitucij pri reševanju te pasme koz. K tej inovaciji so pristopili z raznovrstnimi postopki: povečanje števila živali, potrditev pomena pasme v javnosti, zagotovitev zadostnega dohodka za rejce istrske koze, povišanje vrednosti pridelkov in podobno. Koza je bele barve in rogovi tako pri kozah kot pri kozlih zelo spominjajo na rogove drežniške koze. V strategiji do uporabnikov so več ali manj ponovili postopke za to inovacijo. Dodano vrednost pri uporabi inovacije so razdelali kot časovno skalo: 2013 so pasmo spoznali kot krajevno značilno, 2014 so začeli z genetskim preiskavami, 2017 so ocenili gastronomsko vrednost njenega mesa (tudi kozličevine) in 2022 začeli s rejskim programom. Inovacija naj bi delovala zaradi simbolnega pomena za Istro, zanimanja turistov, dovolj velikega prihodka kozjerejcev in nenazadnje zaradi ohranjanja ekosistema Istre. Ustvarjalna moč inovacije je obnovitev tradicionalne kozjereje, raziskovalnega dela, preteklih uspehov AZRRI-ja in medijske podpora. Pričakujejo povečanje populacije in večje zanimanje kmetov za rejo istrske koze in večjo razpoznavnost na krajevni ter regionalni ravni.
Istra je od leta 2005 naredila ogromen napredek v svojem kmetijstvu. Mlade strokovnjake je poslala v Toskano, kjer so se naučili natančno načrtovati prehranske verige z vsemi deležniki poimensko: pridelava, predelava in trženje. V Barceloni so se na njihovi univerzi naučili skrivnosti predelave in trženja mesa. Vse skupaj so podprli z uspešnim uvajanjem svojih zamisli v Istrski županji. Določili so pet kmetijskih kultur, ki jih bodo najbolj podpirali: meso istrskega goveda, doma narejen sir, hladno stiskano deviško oljčno olje, vino, značilno za Istro, in njihovo posebnost, tartufe. To je AZRRI-ju v dobrih petnajstih letih odlično uspelo in so res lahko ponosni na svoje dosežke. Upamo, da jim bo uspelo tudi z istrsko kozo, kjer bi lahko uporabili genetska dognanja našega profesorja Simona Horvata, naslednika mojega pokojnega profesorja za drobnico, populacijsko genetiko in selekcijo domačih živali, Franca Zagožna. Ta briljantna uma sta vsekakor imela oziroma Simon še vedno ima odprto padalo.
Glede na odzive bralcev bomo ali ne bomo predstavili še nekaj inovacij iz drugih držav. Vsekakor je zelo zanimivo pašništvo v Grčiji, od koder projekt Pastinnova vodi dr. Athanasios Ragkos. A tudi izkušnje in zamisli pašne reje domačih živali na Cipru, v Libanonu, Turčiji, Tuniziji in Maroku so z območij odprtih umov.
Prispevek je bil objavljen v reviji Drobnica, številka 4/2023.
Powered by Contextual Related Posts
