Pred 100 leti v Slovencu o slabem položaju Slovencev v Nemčiji

Posted on 24. 11. 202323. 11. 2023 by Marko Želko

»Ultramilitarizem«

Pred 100 leti je časopis Slovenec pisal o tem, kako so nekateri vojaški poveljniki v Kraljevini SHS svojim vojakov prepovedali izstop iz vojašnice.

»Da živimo v najbolj reakcionarni in militaristični državi v Evropi, to vemo,« je zbodel avtor članka. »Da pa pri nas obstoja vojaška oblast, ki ne pušča vojakov v prostem času iz kasarne, to je pa že več kot militaristično.«

Takratni novi poveljnik Dravske divizije je namreč izdal odredbo, da vojaki in podčastniki niso smeli na pot v mesto razen v posebnih, neodložljivih primerih, pa še to le po posebnem premisleku nadrejenega.

Fotografija jugoslovanskih vojakov med obrokom. Vir slike: Ivanka Gantar, portal Stare slike.

»Tako se kasarna spremeni v večen arest. Morebiti se gospod general boji, da se bodo vojaki nalezli v mestu avtonomizma ali celo — bognasvaruj — federalizma,« se je spraševal pisec Slovenca.

Spomnil je na vojaške knjige, kjer je zapisano, da mora biti vojak dobre volje in vesel. »Lepi tumpci morajo postati vojaki, ki čepe ves čas v kasarni,« je zapisal.

Pismo Slovencev v Nemčiji

Iz nemške pokrajine Vestfalija je prispelo pismo, v katerem so tamkaj živeči Slovenci opisovali življenjske razmere, v katerih so se znašli.

»Tukaj je v teku 14 dni zavladala velika delavska brezposelnost po tovarnah in rudnikih, veliko od njih je popolnoma zaprtih, tako da delavci ne vemo, kam bi se obrnili,« so zapisali. Podpora, ki so jo dobivali brezposelni, je bila po njihovih besedah »prevelika za smrt, a veliko premajhna za življenje«.

Draginja pa je naraščala iz ure v uro. »Vsaka stvar se računa za zlato marko in dolar, samo naš zaslužek in podpora ne,« so opisovali situacijo.

Otroci se igrajo z nemškimi bankovci, ki so se zaradi inflacije spremenili v ničvredne kose papirja. Vir slike: Amusing Planet.

Blagajne društev in zvez za medsebojno podporo so bile popolnoma izpraznjene, tako da društva niso mogla podpirati prav nobenega, niti invalidov. »Posebno so pa ubogi naši otročiči, ki jim nimamo dati kruha ali kakšno kapljico mleta. Za obleči že nimajo ne srajce ne vrhnje obleke, veliko manj pa obuvala.«

Na koncu so za kakršnokoli pomoč zaprosili prebivalce Slovenije. Prav tako so se obrnili na jugoslovanske državne poslance, da bi pri nemški vladi posredovali in zagotovili vsaj nujno pomoč.

Državna akcija sajenja dreves v Češkoslovaški

Češkoslovaško železniško ministrstvo je v proračunu za leto 1924 namenilo pol milijona čeških kron za to, da so ob vseh železnicah zasadili sadno drevje.

Poleg tega je poljedelski minister odredil, da se sadno drevje, skupaj z grmičevje, ki privablja čebele, zasadi tudi po sipinah in golih planotah. »Tako bodo pridobile pokrajine na lepoti, ljudje bodo pa imeli koristi od sadja in čebel,« so pojasnili.

Cementna trgovina

V tistem času je na področju Dalmacije na Hrvaškem zaživelo trgovanje s cementom. V luke v Šibeniku je prihajalo veliko ladij iz tujine, ki so nato izvažale cement in karbid.

»Pri tem so zelo občuti pomanjkljivost naše pomorske s službe, ker še vedno nimamo redne pilotaže. Čas je, da se poklicani krogi začno z večjo vnemo zanimati za pomorski promet,« je opozoril Slovenec.

Preberite več