Novembra so znanstveniki namerili povprečne 14,22 stopinje Celzija, kar je 0,85 stopinje Celzija topleje od povprečja v zadnjih 30 letih, je v sredo sporočila služba za podnebne spremembe Copernicus pri Evropski vesoljski agenciji.
Do konca leta 2023 je tako le še en mesec, zato obstaja velika verjetnost, da podre rekord kot najbolj vroče leto.
November je bil tudi za 1,75 stopinje Celzija toplejši od predindustrijske dobe, s čimer se je izenačil z oktobrom. Kljub temu je zaostal za septembrom, ki je bil sicer najtoplejši mesec, so povedali znanstveniki.
»Obdobje zadnje pol leta je bilo resnično pretresljivo,« je dejala namestnica direktorja programa Copernicus Samantha Burgess. »Znanstvenikom zmanjkuje pridevnikov, s katerimi bi to opisali.«
Ledeniki se zaradi višjih temperatur hitro talijo. Vir slike: UN News.
Dva dneva v mesecu sta bila za celi dve stopinji Celzija toplejša kot v predindustrijski dobi, kar se po njenih besedah še ni zgodilo.
Letošnje leto je za 1,46 stopinje Celzija toplejše od predindustrijske dobe, kar je za slabo stopinjo več kot prejšnje najtoplejše leto 2016, so izračunali znanstveniki. To je tudi zelo blizu mednarodnega praga, ki ga je svet določil za podnebne spremembe.
V Pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015 je bil določen cilj, da se globalno segrevanje dolgoročno omeji na 1,5 stopinje nad predindustrijsko dobo, če tega ne bo mogoče doseči, pa vsaj na dve stopinji.
Znanstveniki pravijo, da sta za rekordno vroče mesecev odgovorna dva dejavnika. Prve so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek s kurjenjem premoga, nafte in plina. Kot drugega pa izpostavljajo naravni cikel med pojavoma El Nino in La Nina.
Dva dneva v mesecu sta bila za celi dve stopinji Celzija toplejša kot v predindustrijski dobi. Vir slike: AP.
Trenutno se svet nahaja sredi močnega El Nina, kar pomeni začasno otoplitev delov osrednjega Pacifika, ki spreminja vreme po vsem svetu, to pa povečuje globalne temperature, ki so že tako ali tako povišane zaradi podnebnih sprememb.
Dokler bo svet v ozračje spuščal toplogredne pline, bo na Zemlji samo še bolj toplo, je prepričana Burgess. To po njenih besedah pomeni, da se bodo »nadaljevale katastrofalne poplave, požari, vročinski valovi in suše«.
»Zelo verjetno bo leto 2023 v prihodnosti hladno, če ne bomo nekaj ukrenili glede naše odvisnosti od fosilnih goriv,« je dodala.
COP28 je namenjen ukrepanju, ne politiki: »Z dobrimi nameni ne bomo prepolovili emisij«
Politiki, znanstveniki, aktivisti in drugi, ki se že skoraj dva tedna srečujejo na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (COP28), skušajo najti načine za omejitev segrevanja na ciljne ravni.
Vodja ZN za podnebne spremembe Simon Stiell je v sredo dejal, da delegati konference COP28 niso v Dubaju zato, da bi »nabirali točke« in se igrali »politiko najnižjega imenovalca«. Sprejeti morajo ambiciozne ukrepe za zajezitev globalnega segrevanja in izhod iz podnebne krize, je bil jasen.
Dokler bo svet v ozračje spuščal toplogredne pline, bo na Zemlji samo še bolj toplo. Vir slike: AP.
Podnebna konferenca ZN je na polovici, pri čemer je dogovor o financiranju prilagajanja podnebnim spremembam in usodi fosilnih goriv še vedno v zraku.
Novi podnebni podatki kažejo, da se svet segreva neprimerljivo hitreje, zato nas morajo voditelji, zbrani na konferenci COP28 rešiti iz »velikih težav«, je medtem prepričan vodja ZN António Guterres.
Spomnil je, da je tekma za ohranitev meje 1,5 stopinje Celzija, o kateri so se svetovni voditelji dogovorili leta 2015 v Parizu, še vedno v teku. »Podnebni kolaps doživljamo v realnem času in posledice so uničujoče,« je opozoril.
Guterres je nedavno obiskal dve žarišči globalnega segrevanja, Antarktiko in Nepal, kjer je bil priča rekordno nizki ravni morskega ledu in »šokiran nad hitrostjo taljenja ledenikov«.
Powered by Contextual Related Posts
