Svet Evropske centralne banke je danes sklenil, da bodo tri ključne obrestne mere evroobmočja ostale nespremenjene. »Čeprav se je inflacija v zadnjih mesecih znižala, se bo v bližnji prihodnosti verjetno spet začasno povečala,« opozarjajo.
Po najnovejših projekcijah naj bi se inflacija v prihodnjem letu postopoma zniževala, leta 2025 pa naj bi se približala cilju Sveta ECB v višini dveh odstotkov.
Na splošno se pričakuje, da bo skupna inflacija evroobmočja leta 2023 v povprečju znašala 5,4 odstotka, leta 2024 2,7 odstotka, leta 2025 2,1 odstotka in leta 2026 1,9 odstotka. V primerjavi s septembrskimi projekcijami to pomeni popravek navzdol za leto 2023 in zlasti za leto 2024.
Tri ključne obrestne mere evroobmočja bodo ostale nespremenjene. Vir slike: RTE.
Podobno so se odločili tudi v Združenih državah Amerike, kjer centralna banka (Fed) prav tako ni spremenila obrestnih mer.
Obrestne mere so trenutno določene v razponu od 5,25 do 5,5 odstotka, kar se ni spremenilo že od julija. Po hitrem nizu zvišanj, ki se je začel marca 2022 in je letos poleti obrestne mere potisnil na najvišjo raven v 22 letih, so pri Fed zdaj že trikrat zapored ohranili nespremenjeno politiko.
Predstavniki Ameriške centralne banke so v sredo tudi napovedali, da bodo do konca leta 2024 znižali stroške izposojanja denarja na 4,6 odstotka, kar je precej nižje od prejšnje napovedi pri 5,1 odstotka.
Predsednik ameriške centralne banke Jerome H. Powell. Vir slike: NYT.
Iz napovedi tako izhaja, da bodo bančniki naslednje leto trikrat znižali obrestne mere. Poziv k nižjim obrestnim meram ima zaenkrat zelo široko podporo. Niti en uradnik Fed namreč ne pričakuje, da bodo obrestne mere ob koncu prihodnjega leta višje.
»Inflacija se je znižala z najvišjih vrednosti, in to brez znatnega povečanja brezposelnosti, kar je zelo dobra novica,« je na tiskovni konferenci dejal predsednik Fed Jerome H. Powell. Kljub temu je poudaril, da je »pot naprej še nejasna«.
Podatki iz tega tedna so pokazali, da se je letna rast cen življenjskih potrebščin novembra znižala na 3,1 odstotka, kar je precej manj kot 9,1 odstotka na vrhuncu poleti 2022.
Predsednica ECB Christine Lagarde na novinarski konferenci. Vir slike: Reuters.
V ECB se medtem o nižanju še ne pogovarjajo. »Ali naj nehamo biti previdni? To smo se vprašali. Ne. Nikakor ne bi smeli zmanjšati svoje previdnosti,« je na novinarski konferenci po odločitvi dejala predsednica ECB Christine Lagarde. »O znižanju obrestnih mer sploh nismo razpravljali. Nobene razprave, nobenega dogovora.«
Priznala je, da se osnovni pritiski na cene zmanjšujejo, vendar je dodala, da se lokalna inflacija, ki jo v 20 državah, ki uporabljajo evro, večinoma povzročajo stroški plač, »ne ohlaja«.
»Bolje moramo razumeti, kaj se tukaj dogaja,« je dejala Lagarde o dinamiki plač in o tem, v kolikšni meri bodo podjetja absorbirala morebitno nadaljnje povišanje plač.
