Po laboratorijskem mesu, jajcih, čokoladi in mleku, zdaj še laboratorijska kava

Posted on 16. 12. 202316. 12. 2023 by Marko Želko

Pogovore o podnebnih spremembah lahko danes srečamo na vsakem koraku. Skorajda ne obstaja področje, na katerega ekstremni vremenski pojavi ne bi tako ali drugače vplivali.

To velja tudi za pridelavo kave. Vpliv podnebnih sprememb na kavo je še posebej očiten v tako imenovanem kavnem pasu oziroma regiji okoli ekvatorja, kjer se goji večina kavovcev na svetu. Tu imajo lahko že majhne spremembe temperature in padavin močan vpliv.

Podnebni in kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko površine, primerne za gojenje kave, do leta 2050 prepolovile.

»V okviru projekta Fairtrade FairVoice smo pred kratkim izvedli študijo med pridelovalci kave v Keniji, ki je pokazala, da več kot 90 odstotkov pridelovalcev na svoji kmetiji občuti posledice podnebnih sprememb,« je pojasnila Michael Gidney, izvršni direktor fundacije Fairtrade.

Študije navajajo, da prekomerna vročina tudi zmanjšuje življenjski prostor cvetočih rastlin, zaradi česar se je število žuželk, ki oprašujejo nasade kavovca, zmanjšalo za 61 odstotkov.

Heiko Rischer z laboratorijsko vzgojenimi rastlinami kave v rastlinjaku. Vir slike: Food Ingredients First.

Portal Food Ingredients First se je pogovarjal z dr. Heiko Rischerjem, glavnim znanstvenikom in vodjo rastlinske biotehnologije pri finskem tehnično-raziskovalnem centru (VTT), kjer so poskusili laboratorijsko ustvariti kavo z metodo, ki ni odvisna od rastlin in zemlje.

»Celice kavovca razmnožimo in vzgojimo v sterilnih pogojih v bioreaktorju,« je pojasnil. »Celična biomasa se nato pobere, posuši in spraži. Kavni napitek se skuha normalno in je 100-odstotno prava kava, ne nadomestek.«

»Biotehnološki pristop je popolnoma pregleden, z veliko manj zapleteno vrednostno verigo in lahko deluje lokalno.«

Biotehnologija lahko hkrati rešuje oba večja izziva pridelave kave – zmanjšuje vpliv na okolje in hkrati ohranja proizvodnjo, so raziskovalci zapisali v raziskavi, objavljeni tukaj.

V raziskavi so opisali tudi natančen postopek, ki so ga uporabili za laboratorijsko proizvodnjo kave iz rastline kavovca. Pisali so tudi o tem, kako so vzpostavili celične kulture za spreminjanje arome zrna v procesu praženja, vsebnost kofeina, analizo okusa in senzorično profiliranje s strani skupine degustatorjev.

V Evropi vsak prebivalec povprečno porabi pet kilogramov kave letno

Evropa je velik trg za kavo. Po podatkih Centra za spodbujanje uvoza je bilo leta 2021 uvoženih več kot 3,6 milijona ton zelene kave, pri čemer se ocenjuje, da se na osebo vsako leto v povprečju porabi pet kilogramov kave.

V kavnem pasu se goji večina kavovcev na svetu. Vir slike: The Travel Team.

Znanstveniki so prepričani, da lahko kava, pridelana v laboratoriju, pomaga reševati te zahteve in »trajnostno ublažiti glavne težave« pri pridelavi kave. Te vključujejo večjo »regionalno samozadostnost« na območjih s podnebjem, neprimernim za gojenje kavnih zrn.

»Tehnika omogoča pridelavo kave kjerkoli, kjer je mogoče uporabljati bioreaktor,« je dodal Rischer. Poleg tega lahko proizvodnja kavnih celic v laboratoriju bistveno pospeši proizvodnjo kave, je poudarjeno v študiji.

»Tradicionalno pridelana kava zagotavlja eno do dve žetvi na leto, medtem ko je zaradi nadzorovanega postopka in neskončno obnovljive narave celic kavovca, zaradi katere ni treba vzgajati novih kavovcev iz semen, nova serija laboratorijsko pridelane kave lahko pripravljena v enem mesecu.«

Preberite več