Prehod na bolj trajnostno kmetijstvo v EU bo stal približno 30 milijard evrov – kdo bo plačal?

Posted on 16. 12. 202315. 12. 2023 by Marko Želko

V novem poročilu je evropsko združenje živilske industrije FoodDrinkEurope (FDE) izpostavilo, da bi morala biti kakovost kmetijskih tal ključni kazalnik uspešnosti, s katerim se meri uspešen prehod Evropske unije na trajnostno kmetijstvo.

Kakovost tal je skupna in merljiva tema v kmetijstvu. »Je temeljnega pomena za dolgoročno trajnost prehranskih in kmetijskih sistemov ter neposredno vpliva na ključne družbene, gospodarske in okoljske vidike kmetovanja,« so zapisali pri združenju.

Poudarjajo pa, da je prehod na bolj trajnostno kmetovanje povezan s stroški, saj se je potrebno »preusmeriti od proizvodnih metod, ki se osredotočajo predvsem na povečanje produktivnosti, k metodam, ki se osredotočajo na bolj trajnostne kmetijske prakse, katerih cilj je izboljšati okoljske rezultate«.

Evropska unija je največja kmetijska proizvajalka na svetu. Vir slike: FDE.

V svoji raziskavi so obravnavali tudi vprašanje o tem, kdo bo ta prehod plačal in katere dodatne politike bi lahko omogočile ukrepanje.

»Naša študija je pokazala, da bo prehod na bolj trajnostno kmetijstvo v EU stal približno 30 milijard evrov,« je za Food Ingredients First dejal Will Surman, namestnik generalnega direktorja FDE.

»Vendar to zbledi v primerjavi s tem, da degradacija tal v Evropi stane 50 milijard evrov letno zaradi vpliva na stvari, kot so proizvodnja hrane, kroženje hranil, sekvestracija ogljika in zadrževanje vode,« je dodal.

Poleg tega pa naj bi se v primeru uspešne izvedbe trajnostnega razvoja stroški dolgoročno znižali in bi bili na koncu nižji kot stroški v primeru, če ne bi storili ničesar.

»Naš dokument vsebuje nekaj zamisli, s katerimi bi lahko začeli resen strateški dialog s predsednico [Evropske komisije] von der Leyen. Nimamo časa čakati.«

Degradacija tal v Evropi stane 50 milijard evrov na leto. Vir slike: Epthinkthank.

Tla so tako ali drugače odgovorna za 95 odstotkov hrane, proizvedene v EU

Kmetje, s katerimi so bili opravljeni pogovori za to raziskavo, so vse bolj zaskrbljeni, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo sposobnost ohranjanja ravni organskih snovi v tleh.

Svetovna meteorološka organizacija je Evropo označila za »najhitreje ogrevano celino na svetu«, saj so bile temperature letos ene najvišjih v zgodovini. Izredna vročina, mraz, poplave in drugi vremenski pojavi so poleg tega, da so se povečali zemeljski plazovi in erozija tal, povzročili tudi izgubo pridelka in pogin živine.

»Zaradi teh izzivov imajo kmetje težave pri ohranjanju sedanjih praks, kaj šele pri vlaganju in preizkušanju novih praks. Tveganja so zelo velika,« poudarjajo pri FDE.

Podnebne spremembe vplivajo na sposobnost ohranjanja ravni organskih snovi v tleh. Vir slike: Shutterstock.

V poročilu pojasnjujejo, da so tla neposredno ali posredno odgovorna za 95 odstotkov hrane, ki jo proizvedemo v EU, poleg tega pa so tudi zelo pomembna za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, saj so eden najučinkovitejših in najpomembnejših »zbiralnikov« ogljika na planetu.

Vendar je 61 odstotkov tal v EU trenutno »nezdravih«. Pri združenju ocenjujejo, da zaradi erozije tal vsako leto izgubimo 1,25 milijarde evrov v obliki evropske kmetijske produktivnosti.

Vremenski ekstremi k temu dodajo še svojo težo. Na bolj sušnih območjih Evrope so v zadnjem času zaradi visokih temperatur tla postala »praškasta« in so izgubila sposobnost zadrževanja vode, kar še povečuje tveganje erozije tal, poplav in odtekanja hranil. »Gre za neprekinjen začaran krog, ki ga je treba še naprej reševati,« so zapisali v raziskavi.

Prehod na bolj trajnostno kmetijstvo v EU bo stal približno 30 milijard evrov. Vir slike: FDE.

Kdo bo torej poravnal račun?

Obstaja veliko možnosti financiranja od razvoja plačilnega sistema Skupne kmetijske politike (SKP), razvoja posebnega podnebnega sklada in možnosti Evropske komisije, da se bolj osredotoči na javno-zasebna partnerstva.

Naložbe so že usmerjene v podporo kmetom pri vzpostavljanju bolj trajnostnih proizvodnih sistemov, vendar morajo biti dostopnejše in manj tvegane za širši krog kmetov, poudarjajo pri FDE.

Kapital je treba usmeriti tako, da bo spodbujal in zmanjševal tveganje najboljše prakse trajnostnega kmetijstva, predvsem za kmete, ki nosijo največje tveganje, vendar imajo tudi največ možnosti za doseganje sprememb.

Pri združenju še opozarjajo, da čeprav je EU največja kmetijska proizvajalka na svetu, se naložbe v agroživilski sektor zmanjšujejo, finančna vrzel za neizpolnjeno povpraševanje po posojilih v tem sektorju pa je leta 2022 ocenjena na 62,3 milijarde evrov, kar je 33 odstotkov več kot leta 2017.

Preberite več