Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o politiki evropskih držav

Potresi v Italiji

Začetek leta 1924 je bil v Italiji zaznamovan z več hudimi potresi, ki jih je v svoji bližini zabeležila potresna opazovalnica v Firencah.

V Anconi so prebivalci začutili 16 potresnih sunkov, zaradi katerih se je zrušilo več hiš in cerkva. V okoliških vaseh sta bili ranjeni dve osebi. »Nesreča je tem občutnejša, ker je pritisnil mraz in neprestano sneži. Oblast hitro gradi barake,« je pisal Slovenec.

V mestu Genova je medtem prišlo do oboroženega spopada med mornarji iz vrst socialistov ter privrženci italijanskega generala Gabriela D’Annunzio. 12 oseb je bilo ranjenih.

Slovenec. Gabriele D'Annunzio, italijanski pisatelj, pesnik, vojak, politik in novinar. Vir slike: Focus IT.

Gabriele D’Annunzio, italijanski pisatelj, pesnik, vojak, politik in novinar. Vir slike: Focus IT.

Deset urni delavnik

Časopis Slovenec je poročal, da je pred 100 leti med predstavniki delavcev in lastniki kovinarskih tovarn prišlo do sporazuma. Dogovorili so se za delavnik, ki je trajal deset ur.

Padec francoskega franka

Francoski frank je v tistih časih dosegel svojo najnižjo raven v tečaju z ameriškim dolarjem. Takrat se je za en dolar dobilo 20,53 franka. »Listi pripisujejo padec franka zadnjemu izkazu francoske narodne banke, ki izkazuje za 1200 milijonov frankov več papirnatega denarja v prometu, kot ga jo bilo prejšnji teden,« so pojasnili pri Slovencu.

Ob tem je francoska policija sporočila, da bodo ostro ukrepali proti »tujim deviznim špekulantom«, ki bi radi padec franka izkoristili za zaslužek.

Poleg tega je francoskemu predstavniki v Moskvi uspelo doseči sporazum s sovjetsko Rusijo. Po tem sporazumu, je Rusija priznala svoje predvojne dolgove do Francije, v zameno pa je dobila podaljšan rok za poplačilo.

Francijo so pred 100 leti prizadele tudi hude poplave. Poročila o škodi so prihajala z vseh koncev države.

Slovenec. Bankovec za 100 francoskih frankov. Vir slike: Numizon.

Bankovec za 100 francoskih frankov. Vir slike: Numizon.

Zunanjepolitični pregled

V tistih časih se je veliko govorili o Franciji in Češkoslovaški, ki sta sklenili zavezništvo. Podrobnosti niso bile znane, vedelo se je le, da si obe državi želita z zvezo varovati mir in poskrbeti, da se v Nemčiji ali na Ogrskem ne bi spet vzpostavili »prejšnji dinastiji«.

To je imelo politični vpliv tudi na zvezo Mala antanta, katere članica je bila skupaj z Romunijo tudi Jugoslavija. Slovenec je ocenjeval, da si je Francija želela preko omenjenih držav priti spet v dobre odnose z Rusijo.

»Seveda ta stvar visi še v zraku, ker se za prijateljstvo z Rusijo poteguje tudi Anglija in Italija in ker sovjeti gledajo na zapadne velesile zgolj s stališča realnih političnih in gospodarskih interesov in bodo bržčas lavirali med eno in drugo skupino ter so z nobeno ne bodo vezali za vsako ceno,« so pisali.

Ameriške vojaške vaje

Takratni ameriški minister za mornarico je pred 100 leti izdal odredbo, po kateri so se januarja in februarja izvršile najobsežnejše vojaške vaje, ki jih je kadarkoli do takrat doživela ameriška pomorska flota.

Skozi vaje so pokazali združitev atlantskega ladjevja s tistim v Tihem oceanu. Vaj se je udeležilo nad 100 ladij skupaj z vsemi letali, ki jih je premogla mornarica.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice