Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) vsak mesec objavi posodobitev svojega indeksa, s katerim beležijo cene hrane po svetu.
Z zadnjo objavo so zaključili leto 2023, glede katerega so sporočili, da je bila hrana v povprečju za 13,7 odstotka cenejša kot leta 2022. Rastlinska olja so bila cenejša za 32,7 odstotka, žita za 15,4 odstotka, mlečni izdelki za 16,6 odstotka, meso za 3,5 odstotka, medtem ko je bil sladkor v povprečju dražji za 26,7 odstotka.
Po mnenju FAO pocenitve odražajo dobro oskrbno verigo svetovnih trgov. V skupini žit sicer nekoliko izstopa riž, ki se je v lanskem letu svetovno gledano podražil za 21 odstotkov.
Gibanje svetovnih cen hrane po kategorijah. Vir podatkov: FAO.
Indeks cen hrane je decembra tako nadaljeval s trendom navzdol in zabeležil padec v vrednosti 1,5 odstotka. S tem se cene hrane počasi, a vseeno vztrajno približujejo vrednostim iz začetka leta 2021.
Najbolj od vseh kategorij živil se je decembra pocenil sladkor in sicer za kar 16,6 odstotka. To sicer ni presenetljivo, saj je v lanskem letu dosegel zgodovinsko rekordno visoke vrednosti. Tako ostaja tudi za 14,9 odstotka dražji kot v istem mesecu v letu pred tem.
Decembrski padec je bil predvsem posledica visoke stopnje proizvodnje v Braziliji, ki so jo podpirale ugodne vremenske razmere. Močan izvoz iz Brazilije je skupaj z nižjimi donosi iz prodaje etanola prispeval k splošnemu padcu svetovnih cen sladkorja.
Leta 2023 je bila hrana za dobrih 13 odstotkov cenejša. Vir slike: Food Navigator.
Poleg tega je odločitev indijske vlade, da omeji uporabo sladkornega trsa za proizvodnjo etanola v tekoči sezoni, povzročila dodaten pritisk na znižanje cen.
Decembra so se za 1,4 odstotka pocenila tudi rastlinska olja, pri čemer so nižje vrednosti dosegle prav vse vrste olj, k čemur so prispevali umirjeni nakupi glavnih uvoznikov kljub sezonsko nižji proizvodnji v vodilnih državah proizvajalkah
Za okrogel odstotek so prejšnji mesec padle tudi cene mesa. Mednarodne cene prašičjega, govejega in perutninskega mesa so se znižale zaradi vztrajnega šibkega uvoznega povpraševanja iz Azije, medtem ko so se cene ovčjega mesa po dveh mesecih zaporednih padcev zvišale zaradi večjega povpraševanja pred prazniki in zmanjšanja klavnih zalog v Oceaniji.
Vprašanje je, kdaj se bodo svetovne cene hrane odrazile tudi na lokalni ravni. Vir slike: Hull Live.
Na drugi strani so se žita decembra podražila za 1,5 odstotka. Pšenica je bila dražja zaradi z vremenom povezanih logističnih motenj in napetosti v Črnem morju. Zaskrbljenost glede zasaditve v Braziliji pa je poskrbela za višje cene koruze, sporočajo s FAO. Podobno se je podražil tudi ječmen, medtem ko se je sirek nekoliko pocenil.
Prav tako so bili prejšnji mesec dražji mlečni izdelki in sicer za 1,6 odstotka, kar je pomenilo tretje zaporedno mesečno povečanje.
Decembrsko zvišanje indeksa je bilo posledica višjih cen masla, polnomastnega mleka v prahu in sira. Pri maslu in siru so se mednarodne cene zvišale zaradi močne notranje prodaje v zahodni Evropi pred praznično sezono v nasprotju s še vedno omejeno ponudbo na trgu, čeprav se je dobava mleka v regiji sezonsko povečala.
Poleg tega je povečano uvozno povpraševanje z Bližnjega vzhoda prav tako podprlo cene sira. Nasprotno so se svetovne cene posnetega mleka zaradi omejenega povpraševanja nekoliko znižale.
Powered by Contextual Related Posts
