Nova knjižnica v Mariboru
Radvanje, ki je bila takrat še samostojna občina, danes pa je mestna četrt Maribora, so pred 100 leti veljale za »trdno postojanko« Nemcev v Sloveniji. Časopis Slovenec pa je pisal, da je le začel prevladovati slovenski del prebivalstva.
»V preteklem mesecu se je ustanovila javna ljudska knjižnica z lepim številom najboljših slovenskih leposlovnih knjig, po katerih radvanjsko prebivalstvo pridno sega. Baš knjižnica bo veliko pripomogla, da bo dobilo Radvanje popolnoma slovenski značaj,« so pisali.
Poziv brezposelnim osebam
Ljubljanski mestni magistrat je v tistih časih potreboval večje število delavcev za odmetavanje snega in čiščenje ulic. V ta namen so objavili poziv vsem brezposelnim, da se zglasijo pri cestnem nadzorstvu.
Kidanje snega v prejšnjem stoletju. Vir slike: Click Americana.
Tablice s hišnimi številkami
V Ljubljani je bilo veliko stavb, ki niso imele tablic s hišno številko ali pa so te bile napačno zapisane. Tako so bili lastniki hiš in stanovanj pozvani, naj na mestni magistrat javijo svoj naslov z navedbo imena ulice in hišne številke. Na podlagi teh prijav so nato izdelali naročilni seznam novih tablic.
Nov sporazum z Italijo
Parlament Kraljevine SHS je pripravljal nov sporazum s sosednjo Italijo. V Beogradu je tako poglede slovenskega narode parlamentu predložil Jugoslovanski klub.
Sporazuma niso odobravali predvsem zaradi tega, ker je bil po njihovem mnenju preveč usmerjen v umikanje pred prodiranjem Italijanov.
Pred 100 leti vprašanje o tem, kdo bo upravljal z Reko še ni bilo razrešeno. Vir slike: Pinterest.
»Trajne podlage za trdno prijateljstvo z Italijo se ne nahajajo v neprestanem umikanju pred prodiranjem Italijanov, kakršno zabeležujejo vse dosedanje pogodbe z njimi, temveč glavno o potrebi, da Italijani omogočijo ondotnim Slovencem in Hrvatom svoboden razvoj njihovega šolskega, cerkvenega in društvenega življenja,« je povzemal Slovenec.
Glede samih podrobnosti sporazuma je bila jugoslovanska vlada sicer nekoliko skrivnostna. »Uradni krogi smatrajo, da je sporazum za nas zelo ugoden in da bo napravil dober vtis na vse, ki želijo miru.«
Sporazum je glede teritorialnih vprašanj določal, da mora Jugoslavija priznati Reko kot italijansko območje, v zameno pa bi dobili otok Lastovo in še nekaj manjših otokov naokoli, ki so sicer pripadali Italiji.
»Dalje dobi naša država Baroš, Delto in Bankino. Tudi nekaj kmečkih občin, ki bi bile morale pripasti reški državi, dobimo mi, tako da bo Kastav dobil sedaj razširjeno zaledje. Dalje dobimo mi uporabo reškega pristanišča za 50 let,« je še dodal Slovenec.