Zaradi napadov v Rdečem morju se morda pripravlja nova kriza s hrano
Kot smo pisali v začetku meseca, svetovne cene hrane še naprej padajo. Leta 2023 je bila na primer hrana v povprečju za 13,7 odstotka cenejša kot v letu pred tem.
Ta trend pa bi se lahko morda hitro obrnil, saj analitiki na obzorju vidijo novo prehrambno krizo, predvsem zaradi napadov na plovila, ki se še naprej odvijajo na območju Rdečega morja. Rdeče morje je v trgovinskem smislu zelo pomembno, saj skozi to območje poteka 12 odstotkov celotnega svetovnega trgovanja.
Dvigajo se cene zavarovanj, časi dostav pa se podaljšujejo, saj morajo ladje ubrati daljšo pot, da obidejo nevarne kanale.
Stefan Vogel, generalni direktor podjetja RaboResearch za Avstralijo in Novo Zelandijo, je za portal Food Ingredients First povedal, da se bodo razmere verjetno še poslabšale.
Ladja ameriške mornarice v Rdečem morju. Vir slike: AFP.
»Številna ladjarska podjetja, tako za kontejnersko blago kot tudi za blago v razsutem stanju, kot so žita in gnojila, morajo sprejeti težke odločitve. Bodisi da tvegajo in plačajo višje stroške zavarovanja za pot prek Rdečega morja ali pa si s potjo okoli Afrike za potovanje povzročijo precej dodatnih zamud in stroškov,« je dejal.
Potrdil je, da je promet skozi Sueški prekop močno prizadet, medtem ko se je močno zmanjšal že sam obseg prometa.
»Daljši potovalni čas okoli Afrike slabša ladijske zmogljivosti, saj plovila niso tako hitro na voljo za prevzem novega tovora, zato se prevozne tarife zvišujejo, zlasti prevoz kontejnerskega tovora se je močno podražil, saj se je tarifa v zadnjih šestih tednih podvojila.«
Kljub temu je kontejnerski tovorni promet še vedno približno trikrat cenejši kot je bil v zadnji krizi ladijskega prometa leta 2021, ki so jo povzročile motnje, povezane s pandemijo koronavirusa.
Če se razmere ne bodo razrešile, lahko močno omejijo razpoložljivost ladijskih zmogljivosti. Vir slike: The Australian.
»Če se razmere ne bodo razrešile, lahko močno omejijo razpoložljivost ladijskih zmogljivosti in še bolj povečajo stroške prevoza,« je prepričan Vogel.
»V zadnji krizi smo videli, da so imeli izvozniki v regijah, ki niso na glavnih poteh, na primer v Avstraliji in Novi Zelandiji, težavo z zagotavljanjem potrebnih zabojnikov za izvoz, saj so se ladjarji raje odločali za glavne poti iz Azije v Evropo ali Ameriko, kot da bi šli v Oceanijo. To se lahko ponovi, če se bodo razmere v Rdečem morju še naprej zaostrovale.«
Italijanska organizacija kmetov Coldiretti medtem izraža zaskrbljenost zaradi vpliva na izvoz svojih pridelkov.
»Gre za azijske destinacije, kamor je Italija izvozila več kot 217 milijonov kilogramov sadja, od tega več kot 182 milijonov kilogramov jabolk, pri čemer so glavne destinacije Savdska Arabija (več kot 66 milijonov kilogramov jabolk), Indija (več kot 51 milijonov kilogramov jabolk) in Združeni arabski emirati (več kot 15 milijonov kilogramov jabolk),« so navedli podatke iz leta 2022.
Italijanska jabolka. Vir slike: Shutterstock.
Vogel dodaja, da je za preprečitev zaostrovanj bistveno sodelovanje v dobavni verigi. »Vedno, ko se zmanjša zanesljivost ladijske industrije, je pomembno, da se razumemo, izmenjujemo informacije in se ustrezno pripravimo na zamude. Če ima izvozna mehanizacija težave s premikanjem količin, lahko to vpliva na celotno dobavno verigo, ki ne more dovolj hitro premakniti vseh svojih izdelkov.«
Takšne motnje se lahko občutijo po celotni verigi vse do proizvajalcev na kmetijah. »Rdeče morje je na svetovnem zemljevidu morda videti majhno, vendar gre za zelo veliko območje, ki ga je treba zaščititi, in prestrezanje dronov je bistveno dražje od samih dronov, kar pomeni, da imajo države, ki ščitijo trgovino, veliko večje stroške kot Hutiji.«
Powered by Contextual Related Posts
