Pred 100 leti v Slovencu o krizi v vinogradništvu

Posted on 9. 2. 20249. 2. 2024 by Marko Želko

Sklad profesorjev

Glavni odbor jugoslovanskega društva profesorjev je pred 100 leti pripravil podrobni načrt za sklad profesorjev.

V ta sklad je vsak profesor in učitelj vplačal dva odstotka od vseh svoji zaslužkov. S polovico tega zneska je lahko vsak član svobodno razpolagal kot s svojimi prihranki, druga polovica pa se je porabila v društvene namene (ustanovitev tiskarne, doma, internata za otroke profesorjev in podobno).

Pomoč prizadetim v poplavah

Časopisi so v tistih časih poročali, da se je začela nabirka Rdečega križa Kraljevine SHS za tiste, ki so bili oškodovani v poplavah na Hrvaškem, posebej v Dalmaciji, v Sloveniji in Črni gori. Prispevke so zbirali v obliki denarja in blaga.

»Ako bo našla akcija med državljani dober odziv, se bodo zbrana sredstva takoj razdelila in ne šele po osnutju fonda kakor običajno,« je pisal Slovenec.

Življenje v Jugoslaviji 100 let nazaj. Vir slike: Design you trust.

Jugoslavija in Rusija

Pred 100 leti so se vrstili pozivi, naj Kraljevina SHS vzpostavi povezavo z Rusijo, kajti »Rusija postaja vsak dan močnejši faktor«, so pisali.

Vse države so se Rusiji na takšen ali drugačen način približevale, medtem ko so časopisi takratno jugoslovansko vlado grajali, da v tej smeri ni naredila ničesar. Poleg tega se je v Rusiji še vedno nahajalo precej jugoslovanskih ujetnikov, ki je bilo potrebno pripeljati domov.

Kriza v vinogradništvu

Na eno izmed takratnih nedelj je Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru priredil redni občni zbor, na katerem je bilo zastopanih 18 vinarskih društev in zadrug.

»Občni zbor se je med drugim bavil tudi s krizo, v kateri se nahaja jugoslovansko, zlasti pa slovensko vinogradništvo,« je občni zbor povzel Slovenec.

Govorili so tudi o izvozu vina v Avstrijo. Slednja je namreč avstrijskim državljanom, ki so imeli vinograde na slovenskem ozemlju, dovolila uvoz lastnega vinskega pridelka proti polovični uvozni carini. Delalo pa se je celo na to, da bi vino lahko uvažali popolnoma carine prosto.

Razglednica Rakeka, posneta s Kilovca. Vir slike: Ivanka Gantar, Stare slike.

»Ker je v Avstriji vino najmanj za polovico dražje nego pri nas, bi to pomenilo gospodarsko ojačenje vinogradnikov, ki so avstrijski državljani,« so opozorili na občnem zboru. »S tem bi bili oni v stanu svoje vinograde boljše obdelovati in bolje gnojiti, svoje delavce dražje plačevati, ravnotako razne vinogradarske potrebščine, kar bi vse vplivalo na nadaljno podraženje vinarskega obrata.«

»S tem bi naši vinogradniki prišli v nevzdržljiv položaj in bi morali ali svoje vinograde opustiti ali pa jih svojim avstrijskim, gmotno bolje stoječim posestnikom prodati. Naši vinogradniki bi postali viničarji avstrijskih posestnikov, sužnji Nemcev na svoji lastni grudi v večji meri, nago so to bili pod bivšo Avstrijo,« so nadaljevali.

Ob tem so vlado pozvali, naj se posveti tej nevarnosti, ki je pretila predvsem obmejnim vinogradnikom. Želeli so, da se zadevi posveti in jo upošteva pri nadaljnjih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo.

»Mi stojimo na stališču, da se ne sme tujim državljanom, ki imajo posestva pri nas, koncedirati kakih ugodnosti, ki so v nasprotju z interesi naših državljanov, in zahtevamo od vlade, da te ugodnosti paralizira z uvedbo primerne izvozne carine!«

Preberite več