Cene kakava, ki je glavna sestavina v proizvodnji čokolade, so se povzpele na rekordno raven. K temu so pripomogla predvsem sušna obdobja v Zahodni Afriki, ki so posledica vremenskega pojava El Niño.
Trenutna povprečna svetovna cena kakava znaša približno 4,4 ameriškega dolarja za kilogram, kar je 67-odstotno povečanje na letni ravni, kažejo podatki Mednarodne organizacije za kakav pri Svetovni banki.
Cene so na medcelinski borzi v New Yorku v nedeljo prav tako dosegle novo rekordno vrednost in sicer 5.874 dolarja za metrično tono.
Skladiščenje kakavovih zrn namenjenih izvozu. Vir slike: Grand sur.
Kot izpostavljajo pri portalu Food Ingredients First, se slaščičarska podjetja zanašajo na splošno rast cen v sektorju hrane in pijače, da bi lahko ohranila rast prodaje, ki pa se je v lanskem letu občutno zmanjšala.
Poslabšanje prodaje so opazili v družbi Mondelēz International (Milka, Toblerone), medtem ko so pri družbi Nestlé (KitKat, Smarties) opozorili, da lahko višje cene sestavin, zlasti kakava, pomenijo še nadaljnje zviševanje prodajnih cen.
Pri družbi Hershey’s medtem upajo na »odpornost« sezonskih tradicij, kot je na primer obdarovanje s čokolado v času Valentinovega, in splošni odziv potrošnikov na njihove inovacije.
Čokoladni velikan je v letu 2023 prav tako zabeležil upad prodaje, pri čemer so poročila o dobičkih podjetja napovedovala nadaljnje zmanjšanje obsega v drugi polovici tega poslovnega leta.
Visoke cene kakava pomenijo visok pritisk na cene čokoladnih izdelkov, Vir slike: Hotel Chocolat.
»Čeprav bodo zgodovinske cene kakava letos po pričakovanjih omejile rast dobička, verjamemo, da bodo naši močni trženjski načrti, inovacije in naložbe v blagovne znamke spodbudili rast prihodkov in zadostili spreminjajočim se potrebam potrošnikov,« je dejala Michele Buck, predsednica in izvršna direktorica pri Hershey Company.
Negativne napovedi za vnaprej
Proizvodnja kakava v Zahodni Afriki, ki predstavlja skoraj 70 odstotkov celotne oskrbe s to surovino, še naprej ostaja krepko pod najnižjimi pričakovanji.
Glede na raziskavo ameriške banke CoBank bodo cene kakava vztrajale pri rekordnih vrednostih vse dokler ne bo konec leta na trg prišel nov afriški pridelek. Prav tako so pri banki potrdili, da je zelo verjeten tudi nov dvig cen čokolade in čokoladnih izdelkov v trgovinah.
Po podatkih Euromonitorja so maloprodajne cene čokoladnih izdelkov za 17 odstotkov višje kot pred dvema letoma.
Obiranje dreves kakavovca. Vir slike: Barry Callebaut.
»Težave s kakavom so za proizvajalce še posebej zahtevne, če upoštevamo povišanje cen sladkorja, s katerim so se spopadali v zadnjih treh letih,« pravi Billy Roberts, višji ekonomist za hrano in pijačo pri CoBank.
»Medtem ko so se cene sladkorja v zadnjem času umirile, terminske pogodbe za kakav ostajajo blizu rekordnih vrednosti in ne kažejo veliko znakov, da bi se lahko bistveno spremenile. To bi lahko povzročilo nadaljnje zmanjšanje obsega prodaje čokolade.«
V verigi proizvodnje čokolade so kmetje še vedno premalo plačani
Pretresi na svetovnem trgu čokolade se odražajo v celotni verigi, vse do kmetov. Organizacija Voice Network razkriva, da so proizvajalci čokolade v zadnjih letih uživali rekordne dobičke, medtem ko številni kmetje zaradi nizkih cen kakava in nepravičnih pogodbenih pogojev ne morejo zadovoljiti niti osnovnih potreb svojih družin.
V verigi proizvodnje čokolade so kmetje še vedno premalo plačani. Vir slike: Barry Callebaut.
Medtem ko je septembra lani zaradi pomanjkanja ponudbe, ki ga je povzročila nizka letina, cena kakava narasla, so mali pridelovalci v Zahodni Afriki upali, da bodo lahko za svoje delo zaslužili več.
»Namesto tega so dobaviteljska podjetja, ki oskrbujejo velike blagovne znamke čokolade, zavrnila odkup kakava po višjih tržnih cenah, češ da bi to zanje ‘povzročilo preveliko tveganje’, če čokoladna podjetja ne bi hotela plačati zahtevane cene,« navaja organizacija.
»Zelo očitno gre za dvojna merila. Ko so cene nizke, proizvodna podjetja trdijo, da se ne smejo vmešavati v trg. Ko so cene visoke, pa nenadoma želijo posegati na trg.«
Voice Network poudarja, da če so cene za kmeta prenizke, tveganja pa previsoka, ni poslovnega razloga za večjo produktivnost. »Vendar je to že dolgo časa kruta realnost. Kmetje se iz revščine preprosto ne morejo rešiti.«
»Mali pridelovalci kakava nimajo možnosti, da bi se izognili tveganju padca cen zaradi obilnih pridelkov ali tveganju propada pridelka zaradi vremena, škodljivcev ali bolezni. Ko so cene nizke, prevzamejo vse breme. In tudi ko so cene visoke, od tega nimajo skoraj nobene koristi, saj so cene visoke le takrat, ko so pridelki slabi,« še dodajajo pri organizaciji.
Powered by Contextual Related Posts
