Zakaj tako, Ljudmila Novak?
Evropski parlament je to sredo obravnaval peticijo za pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Evropski poslanci različnih političnih barv so pozvali slovensko vlado zaradi njene nerazumne in do žrtev komunističnega režima nečloveške odločitve, s katero so lani ukinili dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, da naj ta dan znova vzpostavijo. Hkrati so slovenski parlament pozvali, da naj vendarle ratificira tudi Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu.
Spomnimo, po odločitvi Golobove vlade, ki je kar na predvečer praznika, 16. maja 2022, dan spomina ukinila, je skupina državljanov s prvopodpisanim zgodovinarjem Mitjem Ferencem podpisala peticijo z namenom, da se dan spomina vrne nazaj. Peticijo so podrli tudi trije evropski poslanci iz vrst EPP: Romana Tomc in Miran Zver (oba SDS) ter Franc Bogovič (SLS). Začuda pa poslanka Ljudmila Novak (Nsi) ne. Manj čudi, da je niso preostali, ki sodijo na ideološki levi politični spekter.
Dan kasneje sem prisluhnil oddaji na radiu Ognjišče, kjer med drugim zgodovinar in novinar Jože Možina ni skrival navdušenja nad odločitvijo evropskih poslancev, da pritisne na našo vlado z namenom, da vendarle vrne dan spomina na žrtve komunističnega nasilja nazaj, ni pa skrival razočaranja nad odločitvijo Novakove, ki peticije ni podrla oziroma se razprave ni udeležila. Kritični do njene nerazumne odločitve so bili tudi mnogi poslušalci in celo nekaj uglednih članov Nove Slovenije, denimo Anton Tomažič. Za Domovino pa je par besed o Novakovi povedal tudi predsednik stranke Matej Tonin, ki pravi, da v stranki podpirajo prizadevanja Mitje Ferenca in peticijo, da se odnos do žrtev, ki še vedno ležijo po tisočerih jamah, spremeni. »Obžalujem, da se Ljudmila Novak ni udeležila včerajšnje razprave,« je še dejal.
Moram iskreno povedati, da sem do njenega ravnanja kritičen tudi sam. Tudi njenega »izgovora«, ki ga je objavila na svojem FB profilu ne morem sprejeti. Takole je namreč zapisala dan kasneje, ko je verjetno že tudi sama slišala kakšno krepko na svoj račun: »Obžalujem, da je ta tema uvrščena na dnevni red Odbora za peticije v Evropskem parlamentu. Menim, da je problem pobojev, pokopa in spomina na slovenske povojne in medvojne žrtve problem, ki bi ga morali najprej z vsem spoštovanjem do žrtev reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni.« Do tega njenega zapisa je bil kritičen tudi dolgoletni član Nove Slovenije Anton Tomažič in še nekateri drugi člani stranke.
Sicer pa že lahko, da Novakova obžaluje in da očita slovenskim poslanskim kolegom iz svojih vrst (torej iz Evropske ljudske stranke) notranje politični ideološki boj, ki da se seli v Evropski parlament, ampak včasih je žal tako, da ko te doma ne slišijo, je treba oditi pred evropsko javnost. Pa četudi se komu zdi to politični ideološki boj. A to se ponavadi zdi le tistim, ki še vedno podpirajo lik in delo tovariša Tita, »pridobitve« komunistične revolucije, ki še vedno na vse načine opravičujejo povojne poboje ali pa predvsem gledajo, iz katere politične strani je prišla kakšna pobuda.
Medtem pa je Jože Možina na svojem X profilu zapisal, kar si tudi velja zapomniti: »Z odličnim dr. Ferencem v EU parlamentu na izjemno uspešnem zagovoru naše peticije za vrnitev dneva spomina na žrtve komunizma. Evropa sliši, celo socialisti. Vlada RS zbudi se!«
Na portalu radia Ognjišče so povzeli tudi par besed Mitje Ferenca, ki jih je predstavil evropskim poslancem: »V Sloveniji je bilo po koncu druge svetovne vojne, po ukazu komunističnih voditeljev, brez sodbe umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodov. Samo Slovencev okoli petnajst tisoč. Z obeležitvijo v veliki meri zamolčanih žrtev komunizma, nihče nič ne bo izgubil, pač pa bi kot družba prekinili ideološko ločevanje mrtvih na naše in na tiste, ki si ne zaslužijo niti groba, niti spomina. In to bi pomenil velik civilizacijski korak naprej, ki bi svojcem žrtev omogočil, da se končno počutijo enakovredni državljani.«
Tem besedam res ni kaj dodati. Upam, da bo slovenska vlada vendarle spoznala svojo veliko napako (ki še zdaleč ni edina) in dan spomina na žrtve komunističnega nasilja vrnila nazaj. Z željo, da ne bo tega predvsem pietetnega in človeka dostojnega dejanja imela le za politični ideološki boj. Tudi, da ne bo spet in znova (tako kot morebiti tudi Novakova) tudi v tej temi videla politike ali tako kot je pri nas v navadi, nikogar drugega kot Janeza Janšo.
Vprašanje pa je, kaj se bo iz tega izcimilo. Bo vlada ukrepala in tudi ali bo Ljudmila Novak še ostala kandidatka Nove Slovenije za evropske volitve.
Sicer pa med kmeti vre, ker je tudi na tem področju aktualna vlada pogrnila na celi črti, a o tem kdaj drugič.
drži.