Pa se vendarle premika
Če te ni v medijih, te ni. Tako mi pogosto rečejo politiki, kulturniki, športniki in tudi manjši obrtniki. Seveda ni pri vseh enako. Pri politikih denimo, četudi zapisano o tem ali onem politiku ni najbolj »prijazno«, še ni nujno, da mu bo to škodilo na naslednjih volitvah. Bolj mu bo škodilo, če ga mediji sploh ne opazijo. Pri obrtnikih, recimo frizerjih, mizarjih, zlatarjih, gostilničarjih je že druga zgodba. Javna kritika nikakor ni dobrodošla.
Podobno je tudi, ko govorimo o vsakdanjih težavah, s katerimi se, eni bolj, drugi manj, soočamo državljani. Navadni državljani. Pa naj si gre za nerazumne podražitve, korupcijo, ko gre za metanje proračunskega denarja skozi okno (omenimo TEŠ, avtocestni križ, drugi tir, nakup stavbe na Litijski ali računalnikov…), ali za prepočasno odpravo posledic poplav, žleda ali umeščanje kakšne ceste ali kolesarske steze v prostor. Če tisti, ki imamo na nek način srečo, da lahko delujemo v medijih, o tem nič ne pišemo, potem je dostikrat žal tako, kot da se ni nič zgodilo. Denar se še naprej »meče« skozi okno, investicije se z aneksi dražijo v nebo, vprašljiva pa je tudi varnost neke investiciji.
O eni taki, večmilijonski investiciji, resda v večini financirani z evropskimi sredstvi, ki pa so seveda plod našega dela oz. plačevanja davkov, sem že pisal na teh straneh. Govorim namreč o kolesarski poti v občini Zagorje ob Savi. Najprej sem o tej precej nevarni trasi, ki je speljana ob prometno zelo obremenjeni regionalni cesti Izlake- Zagorje in ki mimogrede to cesto na več mestih prečka, pisal v Reporterju. Sprva (pred tremi leti) so mi na občini strokovne službe zagotavljale, da na nevarnem odseku v Zelencih, kjer kolesarska pot seka regionalno cesto, ne bo dodatnih hitrostnih omejitev, torej da bo še vedno dovoljena vožnja avtomobilov 90 km na uro. Kar je bilo zame, poznavajoč ta nevarni in nepregledni odsek omenjene ceste, nerazumljivo in nesprejemljivo. Zato nisem prenehal z opozarjanjem na ta in druge nevarne odseke. Na srečo, verjetno tudi zaradi podobnih pritiskov, kot je bil moj, in javnih objav v medijih, da je treba na nekaterih nevarnih odsekih nujno omejiti hitrost, so le našli rešitev in namestili prometne znake za omejitev hitrosti. Tik pred križiščem oziroma kjer kolesarska pot seka regionalno cesto zdaj stojijo znaki, ki omejuje hitrost vozil na največ 50 kilometrov hitrosti. Super, boljše kot 90. A meni tudi to ni dalo miru, nenazadnje se tako po cesti kot po kolesarski poti pogosto vozim in vem, da omenjeni odsek, ki žal ni edini na celotni trasi, še vedno ne omogoča dovolj varnosti. Zato sem nekaj tednov nazaj na tem mestu objavil članek – kolumno, v kateri sem opozoril, da bi bilo smiselno na kolesarski poti postaviti še fizične ovire. Sprav sem slišal, da se to ne da, da ni dovoljeno, a sem vesel, da so vendarle našli rešitev. Kar se prej ni dalo, se je čez noč dalo. Na mestu, kjer so bile prej le talne oznake, so zdaj nameščeni še plastični količki, ki te opozorijo, da si blizu mesta, kjer kolesarska pot seka ali prečka cesto. Ampak. Ja, ampak.
Prejšnji teden sem se mudil v Gozdu Martuljku, kjer imajo že vrsto let lepo urejeno kolesarsko pot. Ko sem se en dan s kolesom zapeljal po njej, sem opazil nekaj, kar po mojem manjka na kolesarski poti v Zagorju. In ponekod tudi v Trbovljah, kjer so ravno tako zgradili kolesarsko pot. Na vseh mestih, kjer omenjena kolesarska pot na Gorenjskem seka lokalne ceste, so na kolesarski poti postavljeni prometni znaki. Ali trikotni znak »križišče s prednostno cesto« ali »stop« znak. Kar te še dodatno opozori, sploh tiste, ki se po kolesarski poti prvič peljejo, da se bližaš prečkanju neke lokalne ali regionalne ceste. Ker vem, da zagorski župan Matjaž Švagan pozna tudi to kolesarsko pot skozi Gozd Martuljek, verjamem, da se bo zavzel za to, da bodo tudi na zagorski kolesarski poti nameščeni podobni prometni znaki. Zagotovo bo to bolj varno za vse, za kolesarje in za tiste, ki upravljajo z avtomobili.
Kot nalašč sem se včeraj zapletel v kratek pogovor s policistom, ki je opravljal delo ob kolesarski poti. Sam sem se mimo pripeljal s kolesom. Policist je stal ravno na mestu, kjer je kolesarska pot speljana na lokalno cesto, ki jo souporabljajo tudi avtomobili. Omenil sem mu, da bi bilo bolj varno, če bi na kolesarski poti stal prometni znak »stop« ali »križišče s prednostno cesto«. Seveda je soglašal z mano. A dodal, da za to niso pristojni policisti oziroma policija ampak na infrastrukturnem ministrstvu. Verjetno tudi nimajo »pooblastil«, da oni kaj predlagajo, zato sem si rekel, bom pa jaz s tem zapisom.
Upam, da bo tole prebral zagorski župan in morebiti tudi ministrica za infrastrukturo. Še bolj upam, da bo zaleglo.
Powered by Contextual Related Posts
