Največje povojno posojilo
Japonska je pred 100 leti krasila strani časopisov, saj je zaprosila za največje denarno posojilo po zaključku prve svetovne vojne.
V New Yorku je zaprosila za 150 milijonov ameriških dolarjev po 6,5-odstotni obrestni meri, v Londonu pa za 25 milijonov funtov po 6-odstotni obrestni meri.
»Japonska potrebuje ta denar neobhodno, hoče financirati z njim naročila za obnovitvena dela,« je pojasnil časopis Slovenec. »To posojilo je največja finančna transakcija v Newyorku in v Londonu po vojni. Vse je šlo gladko; v Londonu je bila vsa stvar urejena in podpisana v pol ure, v Newyorku pa v 48 urah.«
Japonska se je med drugim soočala tudi s posledicami hudega potresa v Tokiu. Vir slike: Britannica.
Finančniki pa so ob tem opozarjali, da ne morejo tudi druge države pričakovati, da bodo tako zlahka prišle do posojila. Predvsem za Nemčijo so govorili, naj se »nikar preveč ne zanaša in naj namesto mednarodnega obnovitvenega posojila misli raje na svoj lastni kapital, ki so ga brezvestni špekulanti naložili v inozemstvu«.
Kar se tiče kreditne sposobnosti Japonske, ni imela nobena država razloga za skrb. »Pri Japoncih ni dosedaj noben Evropejec in noben Amerikanec zgubil niti groša, kar se o Nemčiji ne more trditi,« je pisal Slovenec.
Dobrodelnost znanega proizvajalca čokolade
Milton S. Hershey je bil s svojimi tablicami čokolade Hershey najbolj poznan proizvajalec čokolade v Združenih državam Amerike.
Prvo tablico je prodal leta 1900, že 10 let kasneje pa je ustanovil obrtno šolo. Leta 1923 je šoli poklonil svojih 16 tovarn čokolade, ki so bile takrat vredne okoli 30 milijonov ameriških dolarjev, kar bi danes pomenilo dobrih 541 milijonov dolarjev.
Hershey je še danes ena izmed najbolj poznanih znamk čokolade. Vir slike: Flickr.
Pred tem je bilo v šoli nameščenih 120 mladeničev, s prepisom sredstev pa je bilo omogočenih še dodatnih 1000 mest. V prvi vrsti so bili to sirote in zapuščeni otroci, ki so bili v šolo sprejeti ob četrtem letu starosti, nato pa so se do 18 leta izučili v obrti in poljedelstvu.
O prestopnem letu
Nekaj vrstic so v eni izmed februarskih izdaj Slovenca namenili tudi prestopnemu letu. Po tem, ko so opisali zgodovino dodatnega dneva v letu, torej 29. februarja, so zapisali: »Bil pa je že nekoč tudi 30. februar. To se Je pripetilo neki ladji z imenom ‘Siberia’, ki je koncem februarja (prestopnega leta 1904) prekoračila pri svojem potovanju okoli sveta 180. stopinjo, ki tvori takozvano datumsko mejo.«
»Znano je, da morajo ladje pri prestopu ie datumske meje, če pridejo od azijske obale Tihega oceana, kakor je bil to slučaj z navedeno ladjo, prišteti še en dan koledarju, ker bi drugače zaostali en dan za njim. Na ta način je prišel en dan preveč in tako so bili prisiljeni po 29. februarju računati še en dan, 30. februar. Na ta način se bo še večkrat računal 29. februar (ne samo v prestopnih letih).«
Poleg tega so opisali tudi izračune francoskega finančnega ministra, ki je v letu 1904 izračunal, da prestopni dan stane državo veliko denarja. Bolj natančno je to pomenilo 9.622.842 frankov.
Nasprotno pa so v Angliji izračunali, da jim prestopni dan prinese občutne prihodke, predvsem po zasluge carin, pošte, telegrafa, zemljiških davkov in drugih taks.
»Potemtakem je prestopno leto dobra kupčija za tistega, ki se na to razume,« so zaključili pri Slovencu.
Powered by Contextual Related Posts
