Kdo se boji preiskovalne komisije?
Pred časom sem v eni od svojih kolumn napisal, da očitno pri nas le še Državni svet deluje tako, kot se od najvišjih državnih institucij v demokratični ureditvi pričakuje. Ob zavedanju, da žal njihove odločitve nimajo take moči, kot denimo odločitve Državnega zbora, vlade ali ustavnega sodišča. Pa še pri odločitvah ali odločbah ustavnega sodišča bi lahko razpravljali, ali to povsem drži. Vrsto odločb, prej in tudi danes, spomnimo le na zadnjo o sodniških plačah, naša politika ne spoštuje in jih celo ignorira. Tako kot politika, beri vlada, tudi sama ne spoštuje obljubljenega in celo podpisanega ne. Tudi zato imamo sedaj stavko zdravnikov. O Državnem zboru pa tako in tako ni treba izgubljati besed. Časi, ko si je kakšen poslanec še upal misliti s svojo glavo, so že davno minili. Zdaj vse bolj delujejo tako, kot jim narekujejo njihovi šefi. In nič drugače. Če pa že, se jih odkrižajo.
Zdi se, da je le še Državni svet, ki je politično pisan, nikakor večinsko lev, kot sta vlada in Državni zbor, tista nujna vest naše politike, in nekdo, ki vsaj občasno politiki nastavi ogledalo. Od tod, ne prvič, a pred dnevi spet, želja določenega dela politike, v tem primeru Mateja T. Vatovca iz Levice, da bi Državni svet kar ukinili. Le kaj ga je tako zmotilo? Verjetno ne zlomljen govorniški pult? Morebiti pa dogajanje v zadnjih dneh, ko so si svetniki v Državne svetu „upali“ govoriti o „rabotah“ nekdanjega direktorja Gen-I Roberta Goloba. Namesto, da bi bil predvsem on tisti, ki bi z vsemi štirimi podpiral ustanovitev preiskovalne komisije glede Gen-I, Star Solarja in Gibanja Svoboda. Da bi parlamentarna preiskovalna komisija pregledala, ali očitki držijo ali ne. Kje pa, vladajoči bi Državni svet kar ukinili.
Ukiniti vse, kar še ima hrbtenico. Še prej pa „svoje“ medije „podmazati“, da bodo o njim neljubi instituciji kar se da grdo pisali ali poročali.Sicer pa, mar ne bi bilo edino prav, da bi tudi poslanci Svobode in SD že pred tem v Državnem zboru dodali manjkajoče podpise SDS in bi omenjeno preiskovalno komisijo že imeli? Če teh podpisov iz meni nerazumljivih motivov niso dodali poslanci opozicijske NSi. Kot rečeno, tudi sam predsednik vlade Robert Golob, če je seveda „čist“, bi moral biti še kako naklonjen ustanovitvi omenjene preiskovalne komisije, ki bi pogledala v drobovje delovanja Gen-I in denimo zavrgla vse namige v medijih in delu politike o njegovem koruptivnem delovanju v času, ko je bil na čelu te družbe. Očitno, tako se zdi, pa ga ustanovitev te preiskovalne komisije moti. Močno moti. Njega in njegove.
Sicer pa, kolikor delovanje naše leve politike poznam, četudi do ponovnega glasovanja v Državnem svetu pride in svetniki izglasujejo ustanovitev preiskovalne komisije v Državnem zboru, to še ne pomeni, da bo tudi ustanovljena. Kolikor poznam delo naše vladajoče politike, bodo že našli kakšne zavlačevalne manevre, da do konca mandata do ustanovitve ne pride. Da bi kdo brskal po papirjih in rabotah predsednika vlade, ne on in ne njegovi strici iz ozadja, tudi odvetniki, če bo treba, ne bodo dopustili. Zato sem želel dati tokrat naslov te kolumne Adijo, demokracija. A ker še imam malce upanja, da se od nje še nismo čisto poslovili, bom to prihranil za kdaj drugič. Recimo, ko bodo še bolj glasno zahtevali ukinitev Državnega sveta, ki je zame vest ali ogledalo politike.
Powered by Contextual Related Posts
