V letu 2024 sta komaj pretekla dva meseca in že z vseh koncev sveta poročajo o ekstremnih vremenskih pojavih, za katere smo najverjetneje vsi upali, da smo jih vsaj delno pustili za seboj v preteklem letu.
Znano je, da trenutno po svetu prevladuje vreme v sklopu pojava El Niño, kar pomeni hude vročinske valove, močne suše in obilno deževje.
Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) se El Niño začenja umirjati, vendar še ni konec. Decembra je vremenski pojav dosegel tudi vrh kot eden izmed petih najmočnejših v zgodovini.
El Niño se umirja, vendar še ni konec. Vir slike: NWAF.
Po podatkih organizacije obstaja 60-odstotna verjetnost, da bo do maja še naprej spodbujal visoke temperature in ekstremne vremenske pojave. »Vsak mesec od junija 2023 je bil dosežen nov mesečni temperaturni rekord in leto 2023 je bilo daleč najtoplejše leto v zgodovini,« pravi generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.
Hkrati pa pri organizaciji opozarjajo, da bi lahko bilo to leto še bolj vroče. Nedavne napovedi kažejo, da bi lahko sedanji El Niño v številnih regijah, vključno s Karibi, Bengalskim zalivom, Južnokitajskim morjem, Aljasko in Amazonijo, povzročil najbolj vroče leto v zgodovini.
Po svetu se vrstijo ekstremni vremenski pojavi
Medtem se kombinirane posledice pojava El Niño in toplogrednih plinov v ozračju še naprej vrstijo.
Jugozahod Francije so pred nedavnim prizadele hude poplave, že tretje v samo šestih mesecih. V mestu Saintes je reka Charente ponovno prestopila bregove. Po ulicah se je praktično nemogoče gibati, zato so med hišami postavili tramove.
Francijo so prizadele močne poplave. Vir slike: Euronews.
Poplave naj bi dosegle vrhunec v petek, ko naj bi gladina vode dosegla 5,85 metra. Poplavljenih bi lahko bilo do 200 domov.
Župan Bruno Drapron trenutno nima jasnih rešitev. »V tej ulici bomo verjetno morali kupiti nekaj hiš in jih podreti, da bo voda lažje odtekala. Morda bomo morali zgraditi nekaj zbiralnikov, ne vem. Očitno bomo morali zgraditi protipoplavne ovire, poskušali bomo najti učinkovite sisteme,« je dejal.
Francijo in tudi Italijo so prizadeli zemeljski in snežni plazovi, nevihte in močni vetrovi. Na jugu Italije je med smučanjem umrl 16-letni fant, ki ga je zasul plaz.
Več kot 6000 ljudi, ki živijo v treh vaseh na območju Gressoney v dolini Aosta, alpski regiji blizu francoske meje, je od nedelje izoliranih zaradi plazov, ki so zasuli tudi predor.
V zadnjem tednu sta v indonezijskih oceanih izgubila življenje dva turista. Vir slike: The Bali Sun.
Turiste na Baliju in v okoliških provincah medtem prav tako opozarjajo na izredne vremenske razmere na kopnem in na morju.
Center za meteorologijo, klimatologijo in geofiziko (BBMKG) je sporočil, da lahko na več območjih na Baliju pride do močnega dežja, ki ga lahko spremljajo strele in kratkotrajni sunkoviti vetrovi. V zadnjem tednu sta v indonezijskih oceanih izgubila življenje dva turista.
Letošnjo zimo je v Mongoliji zapadlo največ snega v zadnjih 50 letih. Ekstremno vreme je povzročilo izzive za kmetijski sektor države, ki vključuje več kot 60 milijonov glav živine.
Februarja je več kot 80 odstotkov ozemlja Mongolije prekrival sneg, na nekaterih območjih pa je bila debelina snega 100 cm. Zaradi ostrega vremena je bilo že lani izgubljenih približno pet milijonov glav živine, kar je največ v zadnjih 13 letih. Od začetka letošnjega leta pa je po vsej državi poginilo že 2,1 milijona živali.
Od začetka letošnjega leta je v Mongoliji poginilo že 2,1 milijona živali. Vir slike: AKIpress.
Poleg tega lokalni mediji poročajo, da je bilo na podeželju v snegu ujetih 13500 družin, onemogočenih pa je bilo 38000 kilometrov cest. Vlada zaradi teh razmer prizadetim območjem zagotavlja nujno pomoč, kot so hrana, gorivo in krma za živino.
Kaj pa dolgoročni pogled? Južnokorejski sadovnjaki jablan naj bi se v naslednjem desetletju predvidoma precej zmanjšali, kaže študija Korejskega inštituta za podeželsko gospodarstvo.
Napovedano zmanjšanje, ki ustreza velikosti približno 4000 nogometnih igrišč, je posledica negativnih vplivov ekstremnih vremenskih razmer na pridelek jabolk.
Posledično naj bi se proizvodnja jabolk zmanjšala s 502.000 ton na 485.000 ton, poraba na prebivalca pa z 9,7 kilograma na 9,5 kilograma do leta 2033.
Že lani je bil zabeležen 30-odstotni upad pridelka, kar je povzročilo strmo 29,3-odstotno povišanje cen jabolk.
Powered by Contextual Related Posts
