Hrana na svetovnem trgu za deset odstotkov cenejša kot pred letom dni
Kot sporočajo iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) se hrana na svetovnem trgu še naprej počasi ceni.
Februarja je indeks cen hrane znašal 117,3, kar je 0,7 odstotka manj kot januarja. Čeprav gre za le rahlo mesečno znižanje, so cene hrane vseeno dosegle za 10,5 odstotka nižjo raven kot pred letom dni.
Z organizacije so sporočili, da so bila žita februarja v povprečju cenejša za pet odstotkov. S tem so cene dosegle za 22,4 odstotka nižje vrednosti kot pred letom dni. Najbolj so se znižale izvozne cene koruze, saj so na trg vplivala pričakovanja o velikih letinah v Argentini in Braziliji ter konkurenčne cene, ki jih je ponujala Ukrajina, željna izkoristiti nemoteno delovanje pomorske trgovinske poti.
Gibanje cen hrane po kategorijah. Vir podatkov: FAO.
Kar zadeva pšenico, je bilo znižanje mednarodnih cen predvsem posledica povečanega izvoza iz Rusije, kar je nato povzročilo pritisk na znižanje cen iz drugih držav izvora, zlasti iz Evropske unije. V skladu z gibanji na trgih pšenice in koruze so se znižale tudi svetovne cene ječmena in sirka.
Kategorija rastlinski olj se je medtem pocenila za 1,3 odstotka in s tem dosegla 11 odstotkov nižjo raven kot februarja lani. Prejšnji mesec so se občutno znižale svetovne kotacije sojinega olja, predvsem zaradi obetov o obilnem pridelku soje v Južni Ameriki.
Prav tako so se znižale cene sončničnega in ogrščičnega olja, kar je odražalo še vedno velike svetovne izvozne zmogljivosti. Nasprotno pa se je palmovo olje februarja nekoliko podražilo zaradi sezonsko nižje proizvodnje v glavnih državah proizvajalkah.
Cene mlečnih izdelkov so bile februarja v povprečju za 1,1 odstotka višje. Vir slike: Shutterstock.
Cene mlečnih izdelkov so bile februarja v povprečju za 1,1 odstotka višje kot januarja, vendar so bile kljub temu za 13,4 odstotka nižje od vrednosti v enakem mesecu lani.
Februarja so se najbolj zvišale svetovne cene masla, k čemur sta prispevala večje uvozno povpraševanje azijskih kupcev in sezonsko manjša proizvodnja mleka v Oceaniji. Podražilo se je tudi polnomastno mleko v prahu, medtem ko so cene posnetega mleka v prahu ostale stabilne.
Tudi mednarodne cene sira so se rahlo zvišale, saj se je ob manjših zalogah v Evropski uniji povečalo zanimanje za nakup iz Azije.
Februarja je bilo dražje tudi meso in sicer za 1,8 odstotka. S tem se je prekinil sedem mesecev trajajoči niz padanja cen. Najbolj so se zvišale cene perutninskega mesa, sledilo pa je goveje meso, k čemur je prispevalo predvsem večje povpraševanje iz vodilnih držav uvoznic.
Cene govejega mesa so se zvišale zaradi zmanjšane ponudbe. Vir slike: Allrecipes.
Cene govejega mesa so se zvišale zaradi zmanjšane ponudbe, saj je močno deževje oviralo prevoz goveda iz glavnih proizvodnih regij. Medtem so se cene prašičjega mesa nekoliko zvišale zaradi večjega povpraševanja iz Kitajske in večjega notranjega povpraševanja v Zahodni Evropi ob še vedno omejeni dobavi.
Sladkor se je že drugi mesec zapored ponovno podražil, tokrat za 3,2 odstotka. Cene so bile tako za 12,5 odstotka višje kot lani. Razlog se skriva predvsem v negotovosti glede obetov prihodnje sezone pridelka v Braziliji po daljšem obdobju podpovprečnih padavin.
Poleg tega so k zvišanju cen prispevale tudi napovedi, ki so kazale na slabšo proizvodnjo na Tajskem in v Indiji, dveh vodilnih državah izvoznicah. Kljub temu so boljše padavine konec februarja na ključnih pridelovalnih območjih v Braziliji in oslabitev brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem zajezili nadaljnjo rast svetovnih cen sladkorja.