Po uredbi o pesticidih EU zdaj rahlja tudi uredbo o deforestaciji

Posted on 14. 3. 202413. 3. 2024 by Marko Želko

V začetku meseca smo pisali o tem, kako namerava Evropska komisija umakniti oziroma prilagoditi uredbo, ki naj bi na novo urejala uporabo pesticidov v državah članicah.

Takrat je Komisija upoštevala zahteve evropskih kmetov, ki že od začetka leta prirejajo množične proteste, med drugim tudi v samem Bruslju.

Tokrat pa je izvršilni organ Evropske unije v zakup vzel pritožbe, ki so prišle s strani državnih vlad iz Azije, Latinske Amerike in Afrike. V skladu s tem namerava Komisija omiliti prihajajočo uredbo o deforestaciji oziroma krčenju gozdov (EUDR) tako, da bo vse izvozne države začasno označila z enako standardno razvrstitvijo tveganja.

Posekano območje amazonskega deževnega gozda v regiji Labrea na severu Brazilije. Vir slike: AFP.

EUDR bo začela veljati decembra 2024, podjetja pa bodo morala predložiti izjavo o pregledu, podprto z geolokacijskimi podatki, s katero bodo potrdila, da njihovi izdelki ne izvirajo iz zemljišč, kjer so bili posekani gozdovi.

Uredba prinaša vpliv na različne dobavne verige, vključno s sojo, kakavom, kavo, palmovim oljem in govedino, ponovno pa bo pregledana junija 2028.

Evropske oblasti želijo državam in podjetjem dati več časa za uskladitev z novimi pravili, tako da bodo odložili sistem semaforja, po katerem bi bile države glede na njihovo uspešnost v boju proti krčenju gozdov razvrščene v kategorije visokega, srednjega ali nizkega tveganja.

»Odlog daje državam in podjetjem več časa, da zagotovijo, da bodo njihovi sistemi lahko oblikovani tako, da bodo izpolnjevali zahteve EUDR, kar je še posebej pomembno za ranljive skupnosti,« je za portal Food Ingredients First povedal Vasco van Roosmalen, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja ReSeed, ki deluje na področju emisij ogljika.

Posekano območje v bližini Uruare, zvezna država Para, Brazilija. Vir slike: VOA.

»Vendar pa odlaganje izvajanja ustvarja negotovost in lahko odloži nujne naložbe v potrebne sisteme,« je še opozoril.

Pojavila so se tudi ugibanja, da bi lahko EU sčasoma določila razvrstitev tveganja krčenja gozdov na podlagi posameznih regij in ne celotnih držav, kar bi po mnenju van Roosmalena lahko prineslo bolj pozitivne rezultate.

»Glede na raznolikost pritiskov krčenja gozdov v različnih regijah je to pravilen pristop, če se uporablja v skladi s strogimi znanstvenimi merili. V Braziliji se na primer krčenje gozdov v Amazoniji zmanjšuje, v drugih regijah ali biomih pa se je krčenje gozdov znatno povečalo,« je pojasnil.

Države v razvoju so zaskrbljene

Indonezija, Brazilija in Malezija so septembra 2023 Odboru za kmetijstvo Svetovne trgovinske organizacije poslale skupno pismo, v katerem so izrazile »globoko zaskrbljenost« zaradi EUDR, ki jo je Evropska komisija pred tem ratificirala junija 2023.

»Ta zakonodaja ne upošteva lokalnih razmer in zmogljivosti, nacionalnih zakonodaj in mehanizmov certificiranja držav proizvajalk v razvoju, njihovih prizadevanj za boj proti krčenju gozdov ter večstranskih zavez, vključno z načelom skupne, a raznolike odgovornosti,« je zapisano v pismu.

EUDR bo začela veljati decembra 2024. Vir slike: Afrik21.

»Glede na to, da se bo zakonodaja kljub številnim pomislekom, zlasti držav v razvoju, začela uporabljati v manj kot 18 mesecih in da EU še vedno pripravlja izvedbene akte in smernice, Komisijo in druge institucije EU pozivamo, naj z državami proizvajalkami vzpostavijo bolj smiseln in odprt dialog, kot je bil doslej.«

Gospodarstva v vzponu so zaskrbljena, da zahteve EUDR glede preglednosti ogrožajo male kmete, ki bodo zaradi tehnoloških in finančnih ovir potrebovali posebno podporo.

Ozadje

Uredba je predstavljena kot ključnega pomena za cilje EU, da do leta 2050 doseže ničelne neto emisije in zmanjša izgubo biotske raznovrstnosti, kar je del njene strategije Zelenega dogovora.

Z uredbo namerava EU zmanjšati emisije ogljika, ki nastanejo zaradi proizvodnje in evropske porabe zadevnega blaga, za 32 milijonov metričnih ton na leto.

EU je bila označena kot druga največja uvoznica krčenja gozdov na svetu – takoj za Kitajsko, ki ima veliko več prebivalcev. Evropski parlament je nedavno odobril prelomni zakon o obnovi narave in podprl novo direktivo, ki kazensko obravnava obsežno okoljsko škodo.

Preberite več