Nova birokracija v bolnišnicah
Časopis Slovenec je poročal o tem, da je takratno ministrstvo za narodno zdravje iz Beograda po jugoslovanskih bolnišnicah razposlalo poseben vprašalnik, ki ga je moral izpolniti vsak bolnik ob prihodu v bolnišnico.
Ta vprašalnik je obsegal kar 83 vprašanj. Nekatera so bila tako obsežna, da so pri Slovencu ocenili, da bi za izpolnjen vprašalnik bolnik potreboval vsaj deset ur.
»Nekateri teh triinosemdeset vprašanj so izredno brihtna. Tako n. pr. ima odgovoriti bolnik na vprašanje, kje je njegov oče pokopan, v kateri cerkvi so bili njegovi starši poročeni, ali je njegov oče pravilno plačal vse davke, kdo je dal bolniku dovoljenje, če se sme ženiti, ali je njegova žena vplačala vse davke, ako je bolnik ženskega spola in nima moža, se vpraša, ali nima morebiti kakšnega priležnika,« je pisal Slovenec.
Vprašalnik za sprejetje pacienta v bolnišnico je obsegal kar 83 vprašanj. Vir slike: Shorpy.
»Odgovoriti pa mora tudi glede svojih pradedov, stari ded pa glede svojih vnukov in sicer natančno, pa tudi glede svojih sorodnikov in sicer tudi, ali plačujejo pravilno vse davke; tudi za strica, sinove in nečake. Najvažnejše vprašanje pa, ali je član kakšne bolniške blagajne, pride šele na 79 mestu!«
»Če je torej kdo težko bolan, bo lahko med tem spraševanjem že zdavnaj umrl, preden pride do 83-tega,« so zaključili. Ob tem so opozorili še na ogromno vsoto denarja, ki bi se porabila za takšne vprašalnike, medtem pa je primanjkovalo sredstev za najnujnejša zdravila, naprave in postelje.
Spor med Rusijo in Kitajsko
Pred 100 leti so se zaostrili odnosi med Rusijo in Kitajsko. Pekinška vlada je pozvala zastopnika sovjetov, da zapusti državo. Razlog je bil v tem, da je pred kitajsko vlado postavil ultimat in zahteval, da v roku treh dni prizna sovjetsko vlado v Rusiji.
Položaj so dodatno zaostrile interesne sfere v kitajski regiji Mandžurija in v Mongoliji. Rusija je zahtevala, da se iz Mongolije odstrani vse kitajske trgovce in se popolnoma uveljavi neodvisnost države.
Diplomatske zveze so bile pretrgane, spor pa je resno ogrožal svetovni mir, je poročal časopis Slovenec.
Dame na dvoru Bogd Khan, Mongolija, med letoma 1911 in 1924. Vir slike: Wikicommons.
Medtem so z Nizozemske sporočili, da je tamkajšnja zbornica odbila predlog socialističnih in komunističnih poslancev, da naj se sovjetska vlada takoj prizna.
Odmerjanje davkov
Na eni izmed sej narodne skupščine so poslanci razpravljali o proračunu finančnega ministrstva. Poslanec Jugoslovanskega kluba Fran Kulovec, sicer tudi takratni glavni urednik Slovenca, je opozoril na dejstvo, da se pri odmerjanju posameznih davkov ne gleda na pridobitvene zmožnosti davkoplačevalcev in da so bremena prevelika.
Fran Kulovec, nekdanji urednik Slovenca in poslanec Jugoslovanskega kluba. Vir slike: Wikicommons.
»Namesto da bi se vlada, kakor je v ustavi določeno, držala progresivnosti pri odmeri, pa sistematično povišuje davke ne vpoštevajoč pridobitne in premoženjske razmere davkoplačevalcev,« je govor poslanca povzel Slovenec.
»Velike banke in velepodjetja svoj denar, svoje faktično stanje skrivajo v svojih bilancah in se jim ne more priti do živega. Malim, šibkim gospodarskim slojem, ki ne morejo prikriti svojih dohodkov, pa se navija davčni vijak in Iztisne iz njih vsak vinar.«
Govora je bilo tudi o odmeri osebne dohodnine v Sloveniji, »eno najtežjih bremen, ki ga v Srbiji ne poznajo«. Prav tako je poslanec nasprotoval kakršnimkoli nagradam za tiste finančne uradnike, ki so zadolženi za izterjavo davkov. »Naj država dobro plača svoje uradnike, protestira pa proti temu, da bi se za izterjevanje davkov dajale posebne nagrade.«
Powered by Contextual Related Posts
