Pred 100 leti v Slovencu o propadanju pašnih planin

Posted on 5. 4. 20245. 4. 2024 by Marko Želko

Katastrofalne vremenske razmere se nadaljujejo

V prejšnji izdaji Pred 100 leti v Slovencu, kjer odpotujemo v preteklost in pregledamo, kaj se je dogajalo natanko 100 let nazaj, smo pisali o tem, kako so nekatere evropske države prizadele hude poplave.

Zaradi novih nalivov je takrat trpela tudi Madžarska. Mesto Tokaj je bilo zaradi naraščajočih voda ogroženo z dveh strani. Mesto Tiszakürt je bilo popolnoma uničeno. »Od celega mesta sta ostali samo dve hiši,« je poročal Slovenec. »Poplavljeno ozemlje meri nad 60.000 oralov. Škoda se še ne more ugotoviti, znašala pa bo gotovo več kot 8 milijonov zlatih K.«

V južni Italiji so prav tako divjale hude nevihte. Prebivalci Amalfija so morali ponovno zapustiti svoje hiše, vendar tokrat ni bilo nobene nesreče.

61 mrtvih in več kot 30 uničenih domov v plazu v Amalfi v Italiji. Vir slike: Holiday Coast.

Plačilo nočnega dela policistov

Slovenski poslanci so že pri predhodni jugoslovanski vladi zahtevali, da se za nočno delo policijskih stražnikov v Ljubljani in drugje nameni denarni dodatek.

»Ta sklep v prejšnji vladi ni prišel do veljave, ker ni bil vstavljen v dvanajstine,« je pisal Slovenec. »Ob priliki razprave v finančnem odboru so slovenski poslanci ponovno pokrenili to vprašanje in jo tozadevna vsota vstavljena v proračun notranjega ministra. Danes je finančni minister odredil na ponovno intervencijo, da so za plačilo nočne službe ljubljanski policiji nakaže kredit v znesku 170 tisoč dinarjev.«

Proti komunistom v Bolgariji

Sodišče v Bolgariji je pred 100 leti odločilo, da se komunistična stranka ukine oziroma, da ni nikoli sploh obstajala. Dodatno so odločili, da se vse premoženje te stranke zapleni v dobro države.

Propadanje pašnih planin

Časopis Slovenec je v enem izmed prispevkov opozarjal na propadanje pašnih planin. »Veliko število naših krasnih planin nam priča, da so naši pradedje dobro umeli veliki pomen planin in planšarstva,« so pisali.

Fotografija z Velike Planine. Vir slike: Anton Cevc, Velika Planina.

»Gradili in napravili so planine prav povsod, kjer je bila lega in zemlja za to količkaj pripravna. Žal da poznejša doba ni imela smisla za planine in veliko število planin je propadlo, veliko je popolnoma zaraslih z drevjem in grmovjem, veliko je zanemarjenih.«

Spomnili so, da je predhodna gozdna uprava, še pod avstrijsko oblastjo, ščitila gozd in gozdarstvo na škodo planin in pašnikov. To so počeli na različne načine, med drugim so krčili dovoljeno število glav v čredi ter zmanjševali število dni, v katerih je bilo možno živino pasti.

»Planina Vodice na Jelovici je imela prvotno pašnih pravic v eraričnih gozdovih verskega zaklada in gozdnega erarja za 123 glav živine in se je v resnici tudi toliko glav tam prepaslo in preredilo v poletni pašni dobi. Pozneje pa je zemljiškoodvezna in vravnalna komisija vravnavala ali bolje rečeno vodno in večkrat reducirala to število in se je leta 188.1 to število znižalo na 21 glav govedi. Pa še za to število živine so skrčili pašno dobo in jo določili samo do konca avgusta,« je dogajanje opisal avtor prispevka A. Cvenkel. »Kajneda, res lepo podpiranje živinoreje in planšarstva.«

Preberite več