Hrana se na svetovnem trgu po sedmih mesecih ponovno draži
Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) se je hrana na svetovnem trgu zadnjih sedem mesecev cenila, v mesecu marcu pa se je trend ponovno obrnil navzgor.
Indeks cen hrane FAO je bil tako prejšnji mesec za 1,3 točke oziroma 1,1 odstotka višji kot februarja. Kljub temu so cene ohranile za 7,7 odstotka nižjo vrednost kot pred letom dni. Poglejmo si cenovne premike v glavnih kategorijah.
Cene žit so se marca znižale za 2,6 odstotka in tako dosegle za 20 odstotkov nižjo vrednost kot marca lani. Svetovne izvozne cene pšenice so se marca znižale že tretji mesec zapored, predvsem zaradi močne izvozne konkurence med Evropsko unijo, Rusko federacijo in Združenimi državami Amerike. K padcu cen so dodatno prispevali odpovedani nakupi pšenice s strani Kitajske ter ugodni obeti glede pridelka v Rusiji in ZDA.
Gibanje svetovnih cen hrane po kategorijah. Vir podatkov: FAO.
Nasprotno pa so se izvozne cene koruze v primerjavi s prejšnjim mesecem rahlo zvišale. Razlogov je več, med glavnimi pa so povečano zanimanje za nakup, zlasti s Kitajske, ter logistične težave v Ukrajini in drugod. Ječmen in riž sta se marca pocenila, sirek pa podražil.
Prejšnji mesec se je najbolj podražila skupina rastlinskih olj. Cene so bile višje za kar osem odstotkov in so s tem dosegle najvišjo vrednost v zadnjem letu.
Mednarodne cene palmovega olja so marca nadaljevale s porastom, k čemur je prispevala sezonsko nižja proizvodnja v vodilnih državah proizvajalkah, ki je sovpadala z močnim domačim povpraševanjem v jugovzhodni Aziji. Medtem so si svetovne cene sojinega olja opomogle od večletnih najnižjih vrednosti, k čemur je največ pripomoglo močno povpraševanje v sektorju biogoriv, zlasti v ZDA in Braziliji.
Prejšnji mesec se je najbolj podražila skupina rastlinskih olj. Vir slike: SELO Oil.
Podobno so se marca ob naraščajočem svetovnem uvoznem povpraševanju okrepile tudi cene sončničnega in ogrščičnega olja. Poleg tega so k rasti kotacij rastlinskih olj prispevale tudi višje cene surove nafte.
Podražili so se tudi mlečni izdelki in sicer za 2,9 odstotka, kar pomeni šesto zaporedno mesečno rast, so opozorili pri FAO. Ob tem dodajajo, da so cene ostale za 8,2 odstotka nižje kot pred letom dni.
Najbolj so se povišale cene sira, predvsem zaradi stabilnega povpraševanja iz Azije, višje stopnje prodaje v Zahodni Evropi zaradi praznikov ter sezonskega upada proizvodnje v Oceaniji. Podražilo se je tudi maslo, k čemur so med drugim prispevale tudi oslabljene zaloge v Evropi.
Nasprotno so se mednarodne cene polnomastnega mleka v prahu po petih zaporednih mesecih rasti znižale. Padle so tudi cene posnetega mleka v prahu.
Meso se je marca podražilo za 1,7 odstotka. Vir slike: CNN.
Meso se je marca podražilo za 1,7 odstotka, kar pomeni drugo zaporedno mesečno rast. S tem je bil indeks cen mesa le še za 1,5 odstotka nižji kot pred letom dni.
Perutninsko meso se je podražilo zaradi stabilnega povpraševanja iz vodilnih držav uvoznic, kljub temu, da se je oskrba okrepila zaradi zmanjšanja izbruhov ptičje gripe. Tudi cene prašičjega mesa so se zvišale, predvsem zaradi večjega notranjega povpraševanja pred velikonočnimi prazniki.
Svetovne cene govejega mesa so se marca še naprej zviševale, nasprotno pa so se cene ovčjega mesa znižale že drugi mesec zapored.
Dobre novice prihajajo s področja cen sladkorja, ki so marca padle za 5,4 odstotka. Kljub temu ohranjajo za 4,8 odstotka višjo vrednost kot marca lani.
K marčevskemu znižanju cen sta največ prispevala izboljšana napoved proizvodnje sladkorja v Indiji in izboljšana hitrost žetve sladkorja na Tajskem v zadnji fazi sezone. Na svetovne cene sladkorja je vplival tudi velik izvoz iz Brazilije. K zajezitvi padca svetovnih cen sladkorja so prispevale višje mednarodne cene surove nafte.