Lansko leto se je na nepremičninskem trgu v Sloveniji že drugo leto nadaljeval trend upadanja prodaje nepremičnin, medtem ko so cene še naprej rasle, sporočajo z Geodetske uprave Republike Slovenije.
V letnem poročilu za leto 2023 so predstavili sveže podatke, ki so jih označili za paradoks. »Ponudba na trgu nikakor ne more zadostiti naraščajočemu povpraševanju in postavlja se vprašanje: zakaj je temu tako,« so zapisali.
Po ugotovitvah uprave se razlog skriva v »dolgoletni odsotnosti ustrezne sistemske regulative, organizacije in financiranja nepremičninskega sektorja«.
Število evidentiranih prodaj stanovanjskih nepremičnin, poslovnih nepremičnin in parkirnih prostoro. Vir slike: Geodetska uprava.
Tako so na tem področju že 30 let prisotne težave, povezane s prostorskim načrtovanjem, urejanjem komunalne infrastrukture, gradnjo ter davčno in stanovanjsko politiko.
»Rezultat tega je, da sta ponudba in povpraševanje po nepremičninah v Sloveniji na točki, kjer se vsi sprašujejo, ali so visoke cene nepremičnin ‘normalne’ in kam to pelje. Potrebne so sistemske spremembe na vseh omenjenih področjih nepremičninskega sektorja,« so pojasnili na upravi.
Na zmanjšanje prodaje stanovanjskih nepremičnin je v veliki meri vplival dvig obrestnih mer, kar je med drugim podražilo tudi stanovanjska posojila. Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov.
Na zmanjšanje prodaje stanovanjskih nepremičnin je v veliki meri vplival dvig obrestnih mer. Vir slike: Georeality.
Pri Geodetski upravi so izpostavili tudi trend upadanja zemljišč za gradnjo, ki smo mu priča v zadnjih dveh letih. V primerjavi z letom 2022 se je število prodaj zazidljivih zemljišč lani tako zmanjšalo za 20 do 25 odstotkov, medtem ko je bilo v primerjavi z letom 2021 manjše že za 40 odstotkov.
Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za gradnjo v letu 2023 vseeno ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a kljub temu razmeroma visoka. Cene stanovanjskih hiš so zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah pa za šest odstotkov, medtem ko so cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb zrasle za osem odstotkov.
V zadnjih petih letih so tako cene stanovanj zrasle že za 60 odstotkov, cene hiš za 46 odstotkov in cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo za 54 odstotkov.
Srednja cena stanovanj (mediana) po tržnih analitičnih območjih (TAO), leto 2023. Vir slike: Geodetska uprava.
Pri upravi domnevajo, da smo ob upadanju števila transakcij ter rekordnih cenah nepremičnin in zemljišč »že dosegli vrh nepremičninskega cikla in prehajamo v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni celotne države«.
Visoke cene in obrestne mere še naprej zmanjšujejo plačilno sposobnost prebivalstva in tudi investicijsko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, zato je pričakovati zmanjševanje števila nepremičninskih transakcij tudi v letošnjem letu.
»Če se bo upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami z nezmanjšano močjo nadaljevalo tudi letos, bomo lahko govorili o novi krizi nepremičninskega trga,« so dodali.
Powered by Contextual Related Posts
