Italijo skrbi prijateljstvo Jugoslavije in Francije
Italijanski časopisi so pred 100 leti poročali, da so rimske politične kroge vznemirjale govorice, da naj bi se v kratkem sklenila francosko-jugoslovanska zveza. To naj bi se zgodilo ob tem, ko je jugoslovanski kralj Aleksander obiskal Pariz konec maja. Takrat sta nato res obe državi podpisali obrambno vojaško pogodbo.
Časopis Giornale d’Italia je zapisal, da gre tukaj za novo prizadevanje Francije, da si zagotovi prevlado nad Balkanom in Evropo nasploh.
Papež proti fašistom
»Poročali smo že, da je papež po državnem tajniku Gasparriju daroval pol milijona lir za društva in zavode katoliških organizacij v Italiji, ki so jih za časa volivnega terorja fašisti opustošili in požgali,« je v tistih časih pisal časopis Slovenec.
Zaradi tega dejanja je »glavno Mussolinijevo glasilo« Popolo d’Italia zapisalo, da bi bilo mogoče »denar, ki so ga papežu na razpolago dali verniki, boljše obrniti«. Po njihovem mnenju je bila papeževa gesta »pretiravanje«.
Papež Pij XI. Vir slike: Wikicommons.
Razmerje med Vatikanom in fašisti je posledično postalo še bolj napeto. Iz mesta Piacenza so poročali, da je tamkajšnji škof v svoji katedrali »slovesno« izobčil iz Cerkve vse tiste fašiste, ki so napadli in tepli duhovnike.
»Ta čin je napravil na vse katoličane velik vtis, na drugi strani pa vznemiril celo fašistovsko stranko,« je pisal Slovenec.
Razmah športa v Sloveniji
Ljubljanski pododbor Jugoslovanskega olimpijskega odbora je pred 100 leti na nedeljo organiziral olimpijski dan. Na ta dan so slovenski športniki na uličnem shodu zastopali vse športne panoge, ki so jih takrat gojili v Sloveniji.
»Nedeljski olimpijski dan je pokazal, da je šport v naši javnosti prodrl,« je komentiral pododbor. »Dosegli smo prvo stopnjo na poti do cilja, ki so mu pokretači športa posvečali svoje delo in svoj trud: Splošno priznanje in uvaževanje športne ideje.«
Leta 1924 so potekale poletne olimpijske igre v Parizu. Vir slike: Olimpijski komite Slovenije.
Kot so dodali, je Ljubljana lahko na lastne oči videla, da je osvoboditev Slovenije vzbudila narodno samozavest in voljo, da bi v zdravem zgledu sledili velikim kulturnim narodom.
»Naše športnike pa pozivamo, da vztrajno nadaljujejo započeto delo in neumorno propagirajo šport po svojih najboljših močeh, tako da bo jugoslovanski narod s svojo veliko duševno in telesno kulturo uspešno tekmoval in končno zmagal na mednarodnih olimpijskih tekmah,« so zaključili.
Powered by Contextual Related Posts
