Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, se s hvaležnostjo oziramo na zelene gozdove, veličastne gore, pisane loke in modrozelene reke in potoke v svoji bližnji okolici, pri tem pa največkrat niti ne opazimo, kakšne usodne spremembe se dogajajo, kako zelo smo onesnažili in vrgli iz ravnotežja ta svoj planet.
Eden največjih okoljskih problemov je izumiranje vrst, izgubljanje biodiverzitete, ki se širi kot požar. Vzrok za to je uničevanje življenjskega prostora živih bitij – v Evropi je celo 81 % habitatov v zelo neugodnem stanju, pa brezmejno zastrupljanje okolja, pretirana izraba naravnih virov, vnosi tujerodnih vrst, izpusti toplogrednih plinov v ozračje.
Posledice upravičeno zbujajo skrb: opraševalcev je vedno manj, posebej ogrožene so čebele, v Evropi upada število skoraj polovice vseh vrst ptic in vsaki osmi vrsti grozi izumrtje, v oceanih se je v zadnjih 60 letih zaradi pretiranega odlova število velikih rib zmanjšalo za kar 90 %, močno pa je narasla količina mikroplastike. Ob tem na Arktiki pospešeno izginja led, pri tem pa posebej skrbi pojav »krvavega« ledu, ko se na površju ledu zaradi visokih temperatur razraščajo rdeče alge. To povzroča manjši odboj sončne svetlobe kot z bele površine in led se tako še bolj pospešeno taja. Vse to vodi v okoljsko krizo.
Naravni rezervat Škocjanski zatok. Vir slike: FB.
Uspešni projekti na različnih koncih sveta so svetel zgled
V tem črnem scenariju pa je na srečo tudi nekaj svetlih utrinkov in danes se osredotočimo na njih. Na različnih koncih sveta in tudi v Evropi se krepi zavedanje, da je nujno ukrepati, zato so si zastavili čisto konkretne naloge, ki že prinašajo rezultate. Da bi zavarovali okolje in naravne danosti, ki jih na planetu Zemlja še imamo, tako nastajajo pobude in projekti za zaščito ranljivih habitatov.
Eden od projektov pod imenom Neokrnjena morja, ki združuje strokovnjake in ekipe zanesenjakov in sodeluje z ekipo National Geographica, se je odločno zavzel za ohranitev nekaterih še nedotaknjenih morskih habitatov v Mikroneziji. Ta projekt velja za zgled za celoten svet, saj jim je uspelo ta dragulj v Tihem oceanu ubraniti pred pretiranim izlovom, koralni grebeni se obnavljajo in v morju je vzpostavljeno idealno ravnovesje med različnimi vrstami rib. Samo upamo lahko, da se temu zgledu pridruži čim več naravovarstvenih ekip ne le na prostovoljni, ampak na državnih ravneh.
Plevica. Vir slike:Dusa_Vadnjal.
Evropa namenja posebna sredstva za ohranitev biotske raznovrstnosti
Brez finančnih sredstev so okoljski projekti zelo omejeni in trenutnega stanja ne morejo izboljšati, zato je EU povečala nabor sredstev za obnovo in ohranitev biotske raznovrstnosti. Ob podpori teh sredstev po vsej Evropi že tečejo številni navdihujoči projekti, njihov potek in spodbudni rezultati pa so opisani v publikacijah EuroNatur in Bankwatch, tako da si jih lahko vsak ogleda.
Tem okoljskim prizadevanjem se je s konkretnimi akcijami med drugimi evropskimi državami, med njimi so bile Hrvaška, Madžarska, Latvija in Poljska, pridružila tudi Slovenija. Naj predstavimo dva uspešna projekta oživitve brežin in vrnitve izginjajočih populacij nekaterih vrst ptic.
Obnova ekosistema v spodnjem toku reke Drave
Zelo uspešen je projekt, ki zajema obnovo obvodnega ekosistema in ohranjanje lokalnih vrst na območju Nature 2000 ob reki Dravi med Mariborom in Središčem ob Dravi. Polovico sredstev je primaknila EU, ostalo ptujska občina in lokalna podjetja, projekt pa je vodilo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Ker je bilo to območje močno degradirano zaradi gradnje hidroelektrarn in utrditve brežin, so izginili ključni habitati tamkajšnjih ptic. V projektu so stranske rokave povezali s strugo, ustvarili naravno obrežje, obnovili so bazene odpadnih voda bližnje tovarne sladkorja in celotno območje razglasili za naravni rezervat. Z ureditvijo prodišč ob reki so se uredile možnosti za gnezdenje malega deževnika – njihova populacija se je takoj povečala za 35 %, malega martinca – povečanje populacije za 20 % in čiger ter številnih drugih ptic, po 20 letih se je vrnil vodomec. Zelene rešitve se prinesle življenje na obrežje Drave.
Sabljarka je ena od ogroženih vrst ptic, ki gnezdijo v Škocjanskem zatoku. Vir slike: Aleš Marsič.
Obnova in ohranjanje habitata v naravnem rezervatu Škocjanski zatok
Škocjanski zatok kot naše največje polslano mokrišče se je z obnovo prelevil v zeleno oazo na pragu Kopra in prinesel neslutene možnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti ptic, hkrati pa je postal priljubljena zelena in rekreativna površina za Koprčane in jim je bistveno dvignil kakovost življenja. Ta naravni rezervat meri 122 hektarjev in na njem se skozi leto zadržuje več kot 259 vrst ptic, 50 vrst jih tu gnezdi, tudi zelo redke: navadna in mala čigra, sabljarka, rdečenogi martinec. Ker je tu več različnih habitatov, so v določenem delu tudi ptice, ki se zadržujejo v sladkovodnem okolju (čaplje) in v trstiščih. Izvajalec projekta je bil DOPPS skupaj z ministrstvom za okolje in prostor.
Vsekakor si želimo v prihodnje v naši deželi čim več podobnih projektov, saj ko poskrbimo za ogrožene živalske in rastlinske vrste in v okolje spet vnesemo življenje, s tem bistveno vplivamo na kakovost našega življenja. Na koncu koncev – brez njih ni niti nas. In ne gre le za velike projekte, vsak dan čez vse leto naj vsak pri sebi stori največ, kar lahko, za naš skupni dom – Zemljo.
Powered by Contextual Related Posts
