Vsako leto 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa ob tej priložnosti organizira podelitev nagrade Zlata čebela.
Odbor za podeljevanje nagrade je ob letošnji priložnosti prejel 16 predlogov iz 11 držav za dosežke na področju promocije čebel in divjih opraševalcev. Ti so prispeli iz Slovenije (šest predlogov), Velike Britanije (dva predloga) in po en predlog iz Španije, Bosne in Hercegovine, z Malte, iz Avstralije, Nemčije, Egipta, Grčije in Kenije.
S podeljevanjem nagrade zlata čebela Republika Slovenija spodbuja, podpira in krepi dejavnosti ter inovativnost in vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki so posebej pomembno prispevali k zaščiti čebel in drugih opraševalcev ter krepitvi zavedanja o njihovem pomenu na svetovni ravni, so sporočili z ministrstva.
Cilj je, da nagrada zlata čebela postane prepoznavna nagrada za dosežke na področju čebel. Vir slike: Čebelarska zveza Slovenije.
Cilj je, da nagrada zlata čebela postane prepoznavna nagrada za dosežke na področju čebel in drugih opraševalcev po svetu. Slovenija s podeljevanjem nagrade krepi svoj sloves kot čebelarska, zelena in biotsko raznolika dežela, ki spodbuja prizadevanja za prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo in varovanje okolja doma in v mednarodni skupnosti.
S svetovnim dnem čebel in nagrado zlata čebela skrbi tudi za prenos znanja in tehnologij ter svetovno prepoznavnost Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države.
Nagrada je bila prvič podeljena leta 2021 prof. dr. Lucasu Alejandru Garibaldiju iz Argentine za področje promocije. Med prejemniki nagrade sta še predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč za dosežke pri ohranjanju čebel in drugih opraševalcev leta 2022 ter srbski znanstvenik Slobodan Davidović za dosežke na področju raziskav leta 2023.
Nagrajenca izbere sedemčlanski odbor, nagrado pa podeli predsednica RS. Vir slike: Čebelarska zveza Slovenije.
Med prejemnike se bo letos uvrstil eden izmed kandidatov, ki jih bodo predstavili na Facebookovi strani svetovnega dne čebel.
Nagrajenca izbere sedemčlanski odbor, ki nagrado nato tudi podeli, izroči pa predsednica Republike Slovenije praviloma na svetovni dan čebel, 20. maja.
Nagrada za posamezno leto se podeli za najboljši projekt na enem od treh področij, ki se zaporedno ponavljajo na vsaka tri leta: promocija čebel in drugih opraševalcev, ohranjanje čebel in drugih opraševalcev ter raziskave o čebelah in drugih opraševalcih.
Nagrajenec prejme denarno nagrado ter skulpturo in listino. Skulptura Zlata čebela je parafraza čebeljega življenja – njenega vsakokratnega izleta in vrnitve v panj, ki z neskončno majhnimi dejanji opravlja neskončno velike naloge. Tako izraža neposredno povezavo med čebelo ter dejanji prejemnika nagrade.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost. Vir slike: Čebelarska zveza Slovenije.
Ozadje Svetovnega dneva čebel
Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice soglasno potrdile predlog Slovenije in 20. maj razglasile za svetovni dan čebel.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti.
»Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev, je metanje peska v oči,« je prepričan Boštjan Noč. »Čas je, da čebelam prisluhnemo vsi, predvsem pa tisti, ki odločajo in vodijo svet.«
Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil, so spomnili na ministrstvu.
Powered by Contextual Related Posts
