Spor med Rusijo in Poljsko
Takratna vlada zveze sovjetskih republik je poljskemu predstavniku izročila pismo, v katerem je poljsko vlado obtožila teptanja pravic narodnih manjšin, predvsem Ukrajincev.
Iz Poljske so odgovorili, da takšne obtožbe ne morejo vzeti resno, sploh pa ne kot podlago za kakšno razpravo. Sovjetsko republiko so v istem dahu pozvali, da naj se ne vmešava v poljske notranje zadeve.
»Poljska se čudi, kako se more sovjetska vlada čutiti poklicano ščititi državljanske pravice tujih državljanov, ko so državljani Rusije sami oropani vsake svobode,« so časopisi povzeli odziv poljske vlade.
»V Moskvi je ta odgovor izzval veliko ogorčenje. Inozemski politični krogi so pa vznemirjeni, ker smatrajo nastop Rusije nasproti Poljski kot jako simptomatičen v času, ko sovjeti zahtevajo tudi od Romunije nazaj Basarabijo,« je pisal Slovenec.
Poljski predsednik Stanisław Wojciechowski, sredina 20 let prejšnjega stoletja. Vir slike: Wikicommons.
Kako je pred 100 leti izgledalo življenje po milijonskem dobitku?
Neki orožnik, po rodu s Češke, je pred 100 leti v Jugoslaviji na takratni različici loterije zadel 11 milijonov takratnih kron, po zakonskih odbitkih pa mu jih je ostalo 7,5 milijona. Skrbi pa so se za orožnika takrat šele začele.
Stražmojster, sicer sin revnega železniškega delavca, je po dobitku dobil čez 200 ponudb raznih delniških družb za investiranje, 60 ponudb za nakup veleposestev in mlinov ter več kot 30 ponudb raznih hranilnic, ki so mu zagotavljale varnost kapitala, če ga pusti pri njih.
Gospod je takoj pustil slabo plačano državno službo, pa ne zato, ker si ni želel več delati, ampak zato, ker je hotel poiskati bolje plačano delo pri kakšnem zasebnem podjetju. Vendar pa so se ga obrtniki zaradi njegovega bogastva otepali ali pa so zahtevali, da v njihovo podjetje vloži kakšen milijon.
Poleg dopisovanja z dobrodelnimi društvi, ki so prosila podpore, si je moral stražmojster dopisovati tudi z banko, ki je za izplačilo dobitka zahtevala 200.000 kron, kar so pri Slovencu označili za »brezvestno oderuštvo«.
Srečni dobitki se je nekoliko pred vsem tem tudi oženil z Madžarko. Ko jo je prosil, da se odpravi z njim nazaj v rodno Češko, mu je odgovorila, da le pod pogojem, če na njo prepiše polovico premoženja.
»Tako se novemu večkratnemu milijonarju množe skrbi od dne do dne, da poleg vsega ogromnega bogastva njegov položaj ni vreden zavidanja,« je pisal Slovenec.
Zdeněk Lhota pred poletom v Rim leta 1925. Vir slike: PICRYL.
Rekordi na letalu
Pred 100 leti se je veliko pisalo o češkem pilotu pod imenom Zdeněk Lhota, ki je s svojim športnim letalom postavil tri nove rekorde.
Preletel je 200 kilometrov dolgo pot od Prage skozi mesto Pardubice do mesta Hradec Králové in nazaj do Prage. To pot je opravil v 1 uri in 40 minut, letel pa je s povprečno hitrostjo 120 kilometrov na uro.
Ta krog pa je Lhota preletel kar šestkrat, kar pomeni, da je končni letel znašal okoli 1200 kilometrov, za kar je porabil nekaj manj kot 10 ur. S svojim letom jo tako postavil nov distančni, časovni in hitrostni letalski rekord na daljavi 1000 kilometrov.
Powered by Contextual Related Posts
