Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel, ki ga vsako leto obeležujemo na dan 20. maja, je bila četrtič podeljena nagrada zlata čebela. Nagrado je prejela avstralska fundacija The Wheen Bee Foundation Limited.
Odbor za podeljevanje nagrade je ob letošnji priložnosti prejel 16 predlogov iz 11 držav za dosežke na področju promocije čebel in divjih opraševalcev. Ti so prispeli iz Slovenije (šest predlogov), Velike Britanije (dva predloga) in po en predlog iz Španije, Bosne in Hercegovine, z Malte, iz Avstralije, Nemčije, Egipta, Grčije in Kenije.
V imenu fundacije je nagrado zlata čebela prevzela Fiona Chambers, ki je dejala, da je nagrada priznanje za vpliv organizacije na svetovni ravni.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić, predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar in predstavnica The Wheen Bee Foundation. Vir slike: STA.
»Fundacija Wheen Bee Foundation je bila ustanovljena leta 2009, da bi opozorila na ključno vlogo čebel v prehranskih sistemih in okolju,« je dejala. »Nekatere organizacije se odločijo za podporo medonosnih ali avtohtonih čebel, vendar smo ugotovili, da je pravi učinek mogoče doseči z bolj celostnim pristopom.«
Po njenih besedah so rešitve enake ne glede na skupino čebel. »Povečanje razpoložljivosti cvetličnih virov, povečanje habitata, zmanjšanje uporabe kemikalij … ti ukrepi so koristni za vse opraševalce,« je pojasnila.
Chambers pravi, da lahko po istem pristopu delujemo tudi, ko gre za upravljanje potreb okolja in kmetijstva. »Pomembno je, da se oddaljimo od ideje, da je kmetijstvo največja grožnja okolju, saj je lahko tudi del rešitve. Želimo podpreti vsakogar, pa naj gre za kmete, vrtnarje na dvoriščih ali prebivalce mestnih središč, da sprejmejo ukrepe za podporo vsem opraševalcem.«
Nagrado je podelila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, nagrajenca pa je razglasila ministrica Mateja Čalušić.
»Svetovni dan čebel, ki ga že sedmič praznujemo na današnji dan, je zgodba o uspehu. Je najprej velika zgodba o uspehu slovenskega čebelarstva in slovenskih čebelarjev,« je dejala predsednica.
Nagrada zlata čebela. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo.
»Zahvala za pobudo za svetovni dan gre Čebelarski zvezi Slovenije. In velika zgodba o uspehu je nagrada zlata čebela, ki jo bomo danes podelili četrtič. Z mednarodno nagrado zlata čebela namreč širše ozaveščamo o pomenu čebel in opraševalcev in spodbujamo posebne dosežke na področju njihove zaščite.«
Odbor za podelitev nagrade zlata čebela je podelil listino drugemu nominirancu za nagrado, Ustanovi za krepitev človekove varnosti (ITF), ki skupaj s Čebelarsko akademijo in Organizacijo amputirancev iz Banja Luke (UDAS) v Bosni in Hercegovini izvaja projekt »Čebelarjenje za invalidne osebe z namenom opolnomočenja žrtev min iz BiH«.
Svetovni dan čebel
Slovenija je vodilna pri številu čebelarjev na prebivalca, zato ni presenetljivo, da se je pobuda za svetovni dan čebel rodila prav tukaj.
Slovenija je vodilna pri številu čebelarjev na prebivalca. Vir slike: AgNet.
»Z obeležitvijo svetovnega dne čebel želimo tudi letos najširšo javnost opozoriti, da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne ter da so v mnogih državah in regijah zelo ogrožene zaradi različnih vzrokov, zlasti zaradi podnebnih sprememb,« ob tej priložnosti sporočajo z ministrstva za kmetijstvo.
Čebele potrebujejo čist zrak in vodo ter čisto okolje na splošno. Če bomo ohranili okolje in omogočili čebelam, da bodo lažje preživele, bomo tudi ljudje živeli v lepšem in bolj zdravem okolju. Toda najpomembneje je, da se vsi skupaj ponovno zavemo bistvene vloge, ki jo ima vsak posameznik pri ohranitvi čebel in drugih opraševalcev.
Slovenija si je v svetu že utrdila ime čebelam prijazne dežele, tudi z vpisom slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, nazivom države z največ skrbniki čebel na svetu in s čisto svojo čebeljo vrsto – kranjsko sivko, ki velja za umirjeno in zelo delovno.
