Bo leta 2027 liter bencina in dizla dražji za več deset centov?
Novi sistem Evropske unije za določanje cen ogljika (CO2) za goriva za cestni promet in ogrevanje (ETS2), ki bo v državah članicah uveden leta 2027, bi lahko povzročil višje podražitve, kot je bilo sprva pričakovano, poročajo pri Euroactiv.
Ta novi sistem bo zajemal in obravnaval emisije CO2 iz zgorevanja goriv v stavbah, cestnem prometu in dodatnih sektorjih (predvsem v mali industriji, ki ni vključena v obstoječi sistem EU za trgovanje z emisijami), pojasnjujejo pri Evropski komisiji.
Emisije bodo morali spremljati in o njih poročati dobavitelji goriv in ne končni potrošniki, kot so gospodinjstva ali uporabniki avtomobilov. Vendar se bodo pričakovane podražitve prelile prav na slednje.
Ets je evropski davek na onesnaževanje, ki se je doslej uporabljal predvsem za industrijo. Vir slike: Youmatter.
Ob sprejetju ukrepa leta 2023 so zakonodajalci EU obljubili, da bodo cene ostale nižje od 45 evrov na tono CO2, kar pomeni, da bi dodaten strošek za liter dizelskega goriva ali bencina znašal približno 10 centov.
Peter Liese, nemški poslanec Evropskega parlamenta, ki je bil glavni pogajalec pri tej uredbi, je za Euractiv dejal, da je zdaj »nekoliko bolj pesimističen« glede možnosti ohranitve meje 45 evrov, »saj se soočamo z nazadovanjem tako na področju mobilnosti kot tudi na področju stavb«.
Berlinski think tank Agora je v študiji, objavljeni konec leta 2023, izračunal, da bi se lahko stroški povečali za 200 evrov na tono, kar je več kot štirikrat več od napovedi EU.
Na začetku leta 2027 bi to v primerjavi z letom 2026 pomenilo podražitev v višini 38 centov na liter bencina in približno tri cente na kilovatno uro zemeljskega plina, so sporočili.
»Zdaj potrebujemo dobro premišljen koncept, ki bo vključeval tudi ukrepe za socialno izenačevanje. V nasprotnem primeru bodo breme na koncu nosili potrošniki,« pravi Simon Müller, vodja Agore v Nemčiji. Družbeno odgovoren prehod je ključnega pomena za sprejemanje ukrepov za varstvo podnebja.
Socialni podnebni sklad
Skupaj z ETS2 je bil ustanovljen tudi Socialni podnebni sklad (SCF) za emisije iz zgorevanja goriv v stavbah, cestnem prometu in dodatnih sektorjih v vrednost 87 milijard evrov.
Kilovatna ura zemeljskega plina bi lahko bila dražja za tri cente. Vir slike: Getty.
S tem bi državam članicam zagotovili namensko financiranje, da bodo najbolj prizadete ranljive skupine, kot so gospodinjstva, ki živijo v energetski ali prometni revščini, deležne neposredne podpore in ne bodo zapostavljene med zelenim prehodom.
Države članice lahko ta sredstva uporabijo za podporo strukturnim ukrepom in naložbam v energetsko učinkovitost in prenovo stavb, čisto ogrevanje in hlajenje ter vključevanje obnovljivih virov energije, pa tudi v rešitve za mobilnost brez ali z nizkimi emisijami. Poleg tega bodo lahko države članice del sredstev porabile za začasno neposredno dohodkovno podporo.
Pri tem pa nekateri evropski poslanci opozarjajo, da 87 milijard ne bo dovolj in bo zato potrebovali razširitev sklada.