Skip to content

Povzetek evropskih volitev: SDS osvojila 65 volilnih okrajev, Svoboda 22, Vesna pa enega

Po 99,97 odstotka preštetih glasov je razporeditev sedežev evropskega parlamenta med slovenskimi strankami jasna.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je uspela prepričati 30,82 odstotka volivcev in s tem osvojila štiri poslanske mandate, sledi pa Gibanje Svoboda z dvema mandatoma (22,11 odstotka glasov). Vesna (10,47 odstotka), SD (7,71) in NSi (7,69) pa so osvojile vsaka po en sedež.

Ob tem je seveda potrebno poudariti rekordno volilno udeležbo na evropskih volitvah. Svoj glas je oddalo 697.355 volilnih upravičencev, kar pomeni 41,4-odstotno volilno udeležbo. Najvišja je bila s 46,14 odstotka v volilni enoti Ljubljana center, najnižja s 36,50 odstotka v enoti Ptuj. Med volilnimi okraji je bila udeležba najvišja v Škofji Loki 2, kjer je bila 52,35-odstotna, najnižja pa z 31,23 odstotka v Lendavi.

Letošnje volitve je zaznamovala visoka volilna udeležba. Vir slike: STA.

Letošnje volitve je zaznamovala visoka volilna udeležba. Vir slike: STA.

Zmagovalka SDS je sicer slavila v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj, kjer je prepričala skoraj 37 odstotkov volivcev. Zmagala je v 65 volilnih okrajih, drugouvrščeno Gibanje Svoboda pa v 22 okrajih po državi, predvsem v Ljubljani in na Primorskem. V Kočevju pa so volivci večinsko podprli listo Vesne.

Po posameznih volilnih enotah rezultat posameznih strank sicer ni bil enak kot za celotno državo. Tako se je denimo Slovenska ljudska stranka, ki na ravni države ni prestopila parlamentarnega praga, v več volilnih enotah uvrstila pred Vesno, SD in NSi, ki so na nedeljskih volitvah osvojile po en mandat.

SLS je sicer v procesu štetja glasov svoje mesto stalno izmenjevala z SD in skoraj do zadnjega trenutka ni bilo jasno, katera stranka bo osvojila mandat. Na koncu se je pokazalo, da se je za SLS odločilo 7,24 odstotka volivcev.

Na zadnjih volitvah udeležba 28,9 odstotna

Volilna udeležba na evropskih volitvah se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v najmanj 14 državah članicah EU. Med državami, kjer je šlo tokrat na volišča veliko več ljudi kot leta 2019 je Slovenija, kjer je volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk, je povedal tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta Jaume Duch. V Sloveniji je bila namreč volilna udeležba leta 2019 28,9 odstotna, medtem ko je letos po prvih podatkih volilne komisije dosegla 41,4 odstotka.

V Sloveniji je bila volilna udeležba leta 2019 28,9 odstotna. Vir slike: STA.

V Sloveniji je bila volilna udeležba leta 2019 28,9 odstotna. Vir slike: STA.

Najnižjo udeležbo so na tokratnih volitvah v Evropski parlament zabeležili na Hrvaškem, 21,34 odstotka, kar je znatno manj kot na volitvah leta 2019, ko je bila 29,85-odstotna. Manj kot 30 odstotkov volivcev je šlo tokrat na volišča še v Litvi, in sicer 28,94 odstotka, je razvidno iz podatkov na spletni strani Evropskega parlamenta.

Na repu med članicami unije je glede na volilno udeležbo tudi Bolgarija, kjer je volilo 31,8 odstotka upravičencev, čeprav je volilna udeležba obvezna. Glasovanje je sicer obvezno tudi v Belgiji, Luksemburgu, na Cipru in v Grčiji.

Udeležba je bila najvišja, 89,2-odstotna, v Belgiji, kjer so v nedeljo potekale tudi parlamentarne in regionalne volitve, sledita Luksemburg (82,3 odstotka) in Malta (73 odstotkov).

Kot je Duch še pojasnil na novinarski konferenci v Bruslju, je volilna udeležba na ravni EU po začasnih podatkih okoli 51-odstotna, kar je nekoliko bolje kot pred petimi leti. Takrat je bila udeležba 50,66-odstotna.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice