Slovenija se je z uvedbo lastne valute osamosvojila tudi finančno. S tem smo se na eni strani izognili preteči hiperinflaciji, po drugi strani smo sčasoma dozoreli za vstop v evroobmočje.
Ob 30. obletnici osamosvojitve obhajamo letos tudi 30. obletnico ustave. V njej je zapisano, da naša država temelji na samoodločbi slovenskega naroda. Kakšen odnos imamo danes do narodne identitete?
Predsednik SLS Marjan Podobnik v svojem razmišljanju ob 30-letnici osamosvojitve izrazi zaskrbljenost nad današnjim stanjem duha v politiki in družbi in predstavi rešitev.
Slovensko osamosvojitev je zaznamovalo tudi težko poslavljanje od starih državnih simbolov. V tridesetih letih se je pokazalo, da so nekateri še močno navezani na stare simbole in staro državo
Sloveniji v procesu osamosvojitve ni uspelo prelomiti s komunizmom. Komunisti so pod krinko demokracije preživeli. Danes je vse bolj očitno, da imajo stare politične sile vedno večjo moč.
Pred osamosvojitvijo so bili odnosi med Slovenijo in JLA napeti. JLA je redno grozila z državnim udarom in pokoritvijo Slovenije. Kljub temu se Slovenci groženj nismo ustrašili.
»Sestop z oblasti«, ki ga je leta 1990 uprizorila ZKS, je za nekatere državotvorno dejanje, za druge pa prevara. Je bila v tedanjem partijskem vrhu »intimna opcija« Slovenija ali Jugoslavija?
Leto 1990 je Slovenijo dokončno pripeljalo v demokratični sistem. Nove politične sile so bile odločene izpeljati projekt osamosvojitve Slovenije, kar jim je bilo uradno naloženo na plebiscitu.
Osamosvojitev Slovenije se bolj ali manj pripisuje politikom, a ni čisto tako. Posamezniki, ki so vztrajali, se borili, a so njihova imena pozabljena, zamolčana, so tista, ki so orala ledino.