Dvojna merila Levice: sovražnega govora Kozine ne komentirajo

Besede so močno orožje in lahko bolijo prav tako kot fizično nasilje. Ravno zato je zelo pomembno na kakšen način jih uporabljamo, še bolj kdo in kdaj jih uporabi. A v Sloveniji očitno veljajo dvojna merila politike o tem, kaj sovražni govor je in kaj ni.

Generalni državni tožilec kljub mnenju Etične komisije “oprostil” Kozino

Vrhovni tožilec Jože Kozina je konec septembra 2018 na odboru za pravosodje v Državnem zboru odgovarjal na vprašanje poslanke LMŠ Karle Urh o tem, kaj storiti, da se preprečijo prekarno delo in kršitve pravic delavcev. Kozina je dejal, da je “zelo zadovoljen, da je Levica prišla na neki način v parlament ali pa bom tudi rekel, ta opcija, da bo vrnila delu tisto dostojanstvo in delavcem, ki so ga nekoč imeli”. Ter dodal, da je dovolj jamranja gospodarstvenikov, da če jim kaj ne paše pa naj gredo iz države.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je zaradi spornih izjav Jožeta Kozine predal komisiji za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu, ki je preverila kršitve etičnega kodeksa tožilcev. Zagotovil je, da se bo odločil o nadaljnjih korakih, ko bo prejel mnenje.

Etična komisija Državnotožilskega sveta je presodila, da je Jože Kozina s svojim nastopom pred odborom DZ za pravosodje kršil kodeks tožilske etike. Kljub temu se je generalni državni tožilec odločil, da Kozine ne bo sankcioniral, ker po njegovem mnenju je šlo za “enkratno ravnanje državnega tožilca, ki ne dosega takšne teže, ki bi terjala uvedbo disciplinskega postopka, ter izjava ni kritično daljnosežno vplivala na koncept in pomen neodvisnosti in nepristranskosti državnega tožilca ter državnega tožilstva”.

Izgon podjetnikov za Levico ni sovražni govor?

Vsekakor takšna izjava nekoga, ki ima pomembno funkcijo v družbi in uživa ugled ravno zaradi tega, ker je za zapahe spravil Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ima daljnosežne vplive na dojemanje neodvisnosti in nepristranskosti državnega tožilstva, saj se poraja dvom, da je tožilstvo pod vplivom določenih strankarskih lobijev, hkrati pa meče senco dvoma na njihovo dosedanje delo in ugotovitve.

Stranka Levica, ki je znana po tem, da je v preteklosti vedno javno obsojala, kar je bilo po njihovem mnenju sovražni govor pri tem očitnem napadu na podjetnike pa so ostali nemi.

Za mnenje o besedah Jožeta Kozine smo vprašali vodstvo stranke Levica, a do sedaj odgovora nismo dobili. Zakaj je temu tako vedo le sami, ugibamo pa lahko, da z njim delijo mnenje, saj so v preteklosti na podoben način ostro napadali podjetnike in jim grozili z dodatnimi obdavčitvami in odvzemom premoženja. Po drugi strani so vsak komentar v smeri, da bi država morala najprej poskrbeti za lasten narod in šele potem za migrante, vedno označili za sovražni govor. Za stranko Levica so torej grožnje lastnemu narodu dovoljene, pozivi k domoljubju pa so označeni kot sovražni govor. Ko gre za njihove pristaše je vse dovoljeno – kot v našem nekdanjem sistemu.

Pod črto

Državni tožilec si nikoli in nikdar ne bi smel dovoliti prestopiti meje političnega opredeljevanja. Moral bi upoštevati, da mora biti pri izražanju lastnih mnenj zadržan v smislu, da v javnosti ne vzbudija dvoma, ter da deluje brez morebitnih političnih vplivov ali pritiskov, saj je v nasprotnem primeru zaupanje javnosti v nepristranskost in neodvisnost tako državnega tožilca kot tudi državnega tožilstva lahko hitro okrnjeno. Ne glede na to, da je bilo to, vsaj javno, enkratno dejanje tožilca, bi moral generalni državni tožilec Drago Šketa zoper njega uvesti  disciplinski postopek. Do takrat pa bo zaupanje v neodvisno sodstvo še naprej ena najbolj kritičnih kriterijev Slovenije v mednarodnem prostoru. 

Metod Kranjc