Moški v očeh ženske

Kar nekaj šal je na račun odnosa moški – ženska, vse v smeri, kako zahtevne smo ženske in kako nemočni moški. Mogoče je kriva kultura in nekakšno dojemanje slovenskih fantov v luči, da so razvajeni mamini sinčki, ki ne iščejo ženske, ampak nadomestno mamo. Potem še tu dodamo lik cankarske matere, ki je temu fantiču stregla povsod, kar mu pa žena ne misli. Koliko je resnice v tem ve vsak zase, a glede na to, da je danes dan moških – 40 mučenikov, naj tokrat beseda teče o malce drugačnem pogledu na moške.

Enakopravnost žensk, kaj pa je z moško enakopravnostjo?

Feminističen svet še vedno poudarja, da želimo ženske enakopravnost in enakost. Ne govorijo sicer v mojem imenu, ker jaz razumem enakopravnost kot stanje, ko imamo vsi enake pravice, torej ne samo ženske, tudi moški. Enakosti med spoloma pa že iz same biološke predpostavke ne more biti. Da bolje pojasnim, kaj s tem mislim. Želim si, da sem enakovredno obravnavana povsod, ne želim pa si, da sem enako obravnavana. Sicer ne razumem, zakaj je potem toliko govora v šolah o tem, da naj se na primer pri glasbi ali športni vzgoji učenca obravnava glede na dejansko stanje in ne enako, ker vsi nimajo posluha za glasbo in vsi niso športniki. Torej v tem primeru se promovira neenaka obravnava, a ko človek odraste moramo na enkrat biti enak. Kar se krši tudi, kadar gre za določanje t.i. skrbništva otrok. Takrat moški in ženska definitivno nista obravnavana enako. Ženska je v luči matere postavljena na višjo stopničko, ter se dostikrat ponuja definicija, da mati je le mati in bolj ve. Čeravno se je v praksi velikokrat pokazalo drugače. Tudi moški znajo biti odlični očetje, celo boljši kot so nekatere ženske matere.

Torej, če se vrnem nazaj k definiciji enakopravnosti. Res je, da se moramo ženske še vedno dokazovati, kadar gre za področje službe. Še vedno, če se zavihtimo na višji položaj se ocenjuje, kako smo do tja prišle, ker z lastnim znanjem malo verjetno, baje. Res je, da moramo za spoštovanje 10 krat bolj garati in da smo še vedno manj plačane kot moški. A na drugi strani smo moškim vzele pravico do soodločanja v marsičem. Ženska je običajno tista, ki narekuje tempo vzgoje in dostikrat moški pri tem skoraj da ne sme in ne more sodelovati. Ženske so tiste, ki moškim razlagajo kaj morajo čutiti, kako se morejo vesti in kakšen odnos morajo imeti do njih in do otrok. Čeravno so moški terapevti (psihoterapevti, psihologi in podobno) veliko bolj uspešni, se daje ženskam tu prednost. Na CSD je moških le za vzorec, na družinskih sodiščih tudi. Podobno je v vrtcih, če ravno so moški vzgojitelji drugačni in na trenutek celo boljša izbira. Koliko je na primer pediatrov? Iskreno se zdajle ne spomnim niti enega. In še bi lahko naštevali. Vsaj tu so moški obravnavani kot drugo razredni in so jim dostikrat kršene vse pravice. Kajti mati je le mati, pa če tudi cankarska.

Lepota je rezervirana za ženske

Dostikrat se ženske pritožujejo, da ni prav, če so urejene, prav tako če niso. Podobno je pri moških. Če je urejen, izbrano oblečen, se najprej sprašujemo če je homoseksualec. Če je jasno, da temu ni tako, je torej bodisi ženskar bodisi samovšečnež. Okoli kilogramov so različni pogledi. Nekatere ženske bodo stale za definicijo, da če »dec nima 100 kilogramov ni pravi dec«, druge bodo od njega zahtevale izklesano telo. A če ima moški 100 kilogramov je potem ali zavaljeno p*, ali kot že omenjeno dec. Če ima izklesano telo, je seksi ali zaljubljen vase in po možnosti še neumen. Če se izbrano oblači dobi etiketo:peder ali samovšečnež, ki porabi ves svoj denar za cunje ali kurbir, včasih pa tudi urejen moški. Podobno je z uporabo parfumov, britjem itd. Podobno kot moški ocenjujejo velikost naših prsi, ženske komentirajo velikost njihovega »orodja«. V bistvu smo ženske na področju videza do moških ravno toliko kritične, kot so moški do nas. Nič nam ni prav in za vse imamo še dodatno pojasnilo.

Uspešen moški ima ljubico

Dosti žensk si želi, da bi njen moški zaslužil bistveno več, kot lahko kot družina zapravijo. A tudi tu jim ni lahko. Če zaslužijo premalo so luzerji in jih me vzdržujemo. Če zaslužijo preveč (sicer je to malo verjetno, ker nobena višina plače ni zadosti velika), kar običajno pomeni, da so več z doma, pa tudi ni dobro. Dostikrat uspešnemu moškemu še nehote pripišemo vsaj eno ljubico, običajno tajnico, ker je le-ta vedno in povsod z njim. Potem smo tu še posebej krute. Če je finančno uspešen moški po oceni splošne javnosti (žensk predvsem) grd in ima ob sebi lepo, mlado žensko, je z njim zato, ker ima denar in ne ker ga ima rada. Da o razliki v letih sploh ne izgubljam besed. Torej, če moški dobro zasluži kaj hitro dobi etiketo moškega, ki mu denar pomeni več kot družina, ima ljubico in lepo, mlado žensko zaradi denarja.

Podobno neusmiljene smo, kadar gre za inteligenco moških. »Pravilo« je vsekakor, da moški večinoma časa misli z napačno glavo. Torej če je moški »pameten« je to verjetno zato, ker je z njim nekaj narobe ali je ponovno – homoseksualec.

Dosti žensk si želi princa na belem konju, ki je pozoren, pameten, lep, urejen, dobro zasluži, je dober oče in mož … a ob vsaki takšni predpostavki imamo dodatna pravila. Veliko lažje se je naučiti kvantno fiziko, vsa slovnična pravila slovenskega jezika, kot razumeti kaj ženska resnično želi. Enakopravni ali enaki, v bistvu smo enaki le drug do drugega, enaki očitki, enaka pričakovanja, enake kritike le iz drugega zornega kota. Žal se tu ne zavedamo, da vsi želimo na isti otok, le iz druge strani. Trenutno še večina ni zrela za to in je veliko lažje razlagati o tem, kako so komu kršene pravice, kot uvideti, da smo ostali še v svetopisemskih časih in paradigmi oko za oko.

Kot si ženska v večini želi ob sebi človeka s katerim bi lahko bila srečna in rastla, ustvarjala in živela, si tudi moški želi tega. Vse ostalo so stereotipi, ki smo jih ustvarili, da nam ni potrebno priznati, da nam ni uspelo, a tudi vprašati za pomoč nočemo. Dolga je še pot do tega, da bomo enakopravni, a ne samo v luči žensk, tudi moških.