Je Podobnik ogrozil globoko državo?

Slovenska nacionalna televizija je v včerajšnji oddaji Tarča obravnavala domnevno sporne nabave zaščitne in medicinske opreme v času koronavirusne krize. Te je s strani države zagotavljal Zavod za blagovne rezerve ob pdpori koordinacijskih skupin gospodarskega in obrambnega ministrstva, potekale pa so preko posredniških podjetij in ne neposredno od proizvajalcev. Opozicija vladi in sodelujočim posameznikom očita kup nepravilnosti. Poglejmo, koliko so ti očitki utemeljeni.

Da ne bo nesporazumov, najprej razjasnimo nekaj osnovnih pojmov, ki so bili v včerajšnji Tarči popolnoma zanemarjeni:

1. Ob razglasitvi kriznih razmer zaščitnih sredstev ni bilo dovolj. Da, potrebno je reči ob razglasitvi kriznih razmer, ki jih je razglasila Janševa vlada ob prevzemu dolžnosti; nevarnost je obstajala že prej, a se je Šarčeva vlada obnašala, kot da je ni. Skladno s tem so bila skladišča dobesedno prazna. Sliši se obrabljeno, a to je dejstvo, ki je narekovalo vse nadaljnje dogodke. Te realnosti se zavedajo tudi tisti, od katerih bi pričakovali, da podpirajo levo opcijo in nasprotujejo vladi, kot na primer dr. Igor Lukšič:

2. Državni sistem nabav v tem obsegu NI obstajal. Preprosto ga ni bilo. Hude težave na tem področju je v Tarči izpostavil tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Ljudje, zaposleni za Zavodu za blagovne rezerve za neposredno izvajanje takšnih poslov niso kvalificirani, saj s tem nimajo izkušenj, hkrati pa jih je absolutno premalo. Kot je pred dnevi pojasnil državni sekretar Cantarutti, so bili nakupi prek posrednikov edina možnost, da smo zaščitno opremo sploh dobili.

3. Proizvajalci so občutno dvignili cene. Trg z zaščitno opremo je popolnoma nepredvidljiv; cene so odvisne od posamičnih dogovorov s proizvajalci, pojavljajo se sumljivi izdelki neustrezne kakovosti, med kupci pa vladajo razmere divjega Zahoda. Ali pa Vzhoda, če hočete; države si med seboj dobesedno kradejo maske, dobavni roki pa so bolj stvar loterije kot realnih dogovorov.

Je dobra dela potrebno obsojati?

V takšnih razmerah je skoraj čudež, da je Slovenija kot majhna država praktično brez mednarodnega vpliva sploh kaj dobila. Z dobavami se je mudilo, in verjamem, da je bilo marsikdaj treba s pritiski pospešiti delovanje sistema tako v tujini kot doma. Potrebno je bilo uporabiti osebni vpliv, in dolžnost tistih, ki ga imajo, je, da ga uporabijo, pa naj bodo to predstavniki vlade ali pa posamezniki. Nekateri so svoj vpliv uporabili, drugi ga pač niso. In tistim, ki so ga, sedaj opozicija to očita.

Podobnik je tako na pobudo lokalne skupnosti posredoval pri nakupu zaščitnih mask v vrednosti 490,000 € preko podjetja Dobnik Trade. Posel je bil korektno izpeljan, cena pa je bila zelo ugodna (0,49 € za masko). Med telefonskim pogovorom z vodjo Zavoda za blagovne rezerve naj bi ton pogovora naraščal, očitali so mu tudi grožnje.

Kot je sam povedal, je povzdignil glas, ko so ljudje ob zavlačevanju uradnikov umirali. Razumnemu človeku se to zdi kvečjemu znak človečnosti, ne pa nekaj, kar je potrebno obsojati. Obsojanje tukaj govori samo zase.

Podobnik ogrozil interese globoke države, zato je diskreditiran

Kljub temu, da so bili njegovi postopki pošteni, pa se je znašel na seznamu za javno blatenje in diskreditacijo. Čemu? Ker njegove dejavnosti nekomu očitno niso bile po godu. Upam si reči, da globoki državi. Ker je bil posel izpeljan pošteno in preko malega podjetja, ki ga za razliko od velikih (Šarec na primer favorizira Tosamo) globoka država ne nadzoruje, torej od posla nima dobička, je Podobnik ogrozil njihove interese. Dokazal je, da se v tej državi nekaj izpeljati tudi brez blagoslova botrov ali stricev, in to jim nekako ni všeč.

Opozicija zavaja. Kaj pa nacionalka?

Predsednik SD Dejan Židan je včeraj izjavil, da je nabava zaščitne opreme največja afera v samostojni Sloveniji. Temu se lahko le nasmehnemo. Kako je lahko pozabil, na, denimo, drugi tir, ki bo v končni fazi glede na izkušnje preplačan za kako milijardo evrov? Ali pa na TEŠ 6 in nabave zdravstvu? V nedogled bi lahko naštevali projekte, za katere je odgovorna globoka država, ki kaže svoje dejavnosti tudi šreko večines edanje opozicije. Oseb z imeni in priimki ni težko povezati s strankami in posli, s katerimi se okoriščajo. Židan se je s svojo izjavo torej postavil na laž.

V včarajšnji Tarči so bila mnoga dejstva vzeta iz konteksta ter predstavljena enostransko in neobjektivno. Nam to govori o tem, kako globoka država preko medijev, ki jih obvladuje, želi pred javnostjo diskreditirati svoje nasprotnike? Takšna misel zveni popolnoma logično.

Zakaj govorim o enostranskosti? Ker je bilo preko družbenih omrežij jasno povedano, da bi g. Podobnik z veseljem javno pojasnil svojo plat zgodbe. Če je že deležen očitkov, bi bilo pošteno, da bi mu javna televizija to omogočila. Demokratični standardi to zahtevajo, kajne?

Ali je trenutni kaos koronavirusne krize dopustil prostor za okoriščanje in vojno dobičkarstvo? Da. A je takšne obtožbe potrebno raziskati. Potrebno je preveriti etičnost in konfliktnost interesov, je včeraj dejal vodja KPK Šumi, ki za razliko od opozicije in večine medijev ni vsepovprek in brez osnove obsojal tistih, ki so se trudili za pomoč ljudem, pa naj bo to Toninov sekretar Jaklin, minister Počivalšek ali Marjan Podobnik.