Šolniki so si dvignili plače
V senci vseh dogajanj v Sloveniji in ukvarjanja s covidom-19 sta ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec in glavni tajnik SVIZ Slovenije Branimir Štrukelj uskladila besedilo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Besedilo je usklajeno v vseh členih.
Res je, da učitelji, profesorji in predavatelji skrbijo za prihodnost naših otrok, a zelo težko je razumeti potezo ministrice, ki sicer že od samega nastopa svoje funkcije dela malce po svoje, da je pristala na dvig plač v vzgoji in izobraževanju.
Koronavirus je še nazorneje pokazal, kako slab je trenutni šolski sistem in kako nujno potrebna je reforma, a ta se nikakor ne prične z dvigom plač, četudi naj bi šlo za sporazum, dogovorjen že iz leta 2018.
Sprememba, ki sta jo Kustečeva in Štrukelj dogovorila, bo omogočila lažje napredovanje strokovnih delavcev v naziv svetnik in pomeni izpolnitev pomembnega dela dogovora o prenovi kariernega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki sta ga MIZŠ in SVIZ podpisala januarja letos, ko se je že vedelo, da so vladi Marjana Šarca šteti dnevi. Omenjeni dogovor pomeni tudi realizacijo V. točke stavkovnega sporazuma med Vlado RS in SVIZ iz leta 2018 – razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Dogovorjen pravilnik bo začel veljati 1. septembra 2020. Pravilnik med drugim tudi znižuje število točk iz naslova dodatnega strokovnega dela in ohranja izjemno napredovanja v nazive, pri čemer lahko strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja, ob izpolnjevanju vseh s predpisi določenih pogojev, preskoči le en strokovni naziv. Hkrati posodablja izrazoslovje in upošteva spoznanja nekaterih praks v upravnih postopkih napredovanj zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v nazive.
Ministrstvo ima v planu vprašanje kariernega razvoja zaposlenih obravnavati celostno v okviru projekta Vodenje in upravljanje profesionalnega in kariernega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev v obdobju od 2020-2022, ki naj bi bil sofinanciran iz kohezijskih sredstev. Na ministrstvu sicer menijo, da je vsebinski del kariernega razvoja treba dobro premisliti in ga prenoviti. Rezultati projekta bodo ob opravljenih konceptualnih razmislekih sistema strokovna podlaga za spremembo celotnega sistema kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Kako dobro je tovrstno razmišljanje, je sicer drugo vprašanje.
Šolski sistem je treba celostno spremeniti, na to opozarjajo domala vsi in za to niso potrebni nobeni projekti in raziskave, saj je dosedanje stanje pokazalo, da niti ena raven ni urejena zadostno ne glede na dosežene rezultate. Glede na to, da ministrica še vedno meni, da imamo osemletko, pač ni pričakovati pametnih potez.
