Slovenska ljudska pravljica: Deklica veka

Deklica je pometala in našla krajcar. Za ta krajcar je kupila piskrc in je šla jagode nabirat. Tam jo je zajela noč. Deklica je prekucnila piskrček in zlezla vanj, da bi prenočevala. Kmalu je prifrčala muha in prosila, ali sme pod streho.

Deklica pravi: »Kar sentr pojdi, zate bo že še kaj kraja.« Komaj je muha notri, prileze žabica, potrka in vpraša: »Kdo je tam notri?«

Deklica pravi: »Jaz, sirota deklica in muha pobrculja.«

Tudi žabica prosi za streho, deklica pa jo povabi: »No, pa pridi še ti sentr, se bomo že stisnile!« Potem priskače še zajček, potrka in vpraša: »Kdo je tam notri?«

»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja in žabica pokrculja!« Zajec prosi: »Ali daste še meni malo prostora?«

»Kar skoči sentr, bo nam pa topleje!« Pozneje pride še lisica: »Kdo je tam notri?«

»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja in zajec — novi hlapec!«

»Bo pa še zame kak kotiček,« pravi lisica in se zmuzne noter.

Ponoči pricota še medved in vpraša: »Kdo je tam notri?«

»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja, zajec — novi hlapec in lisica pridna deklica!«

Medved pa nič ne prosi, marveč se kar baše noter.

Toda piskrček poči, deklica pa veka.