Bodo obrestne mere spustili pod dva odstotka?
Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek prejšnji teden že tretjič letos znižala obrestne mere. Hkrati so dodeli, da je inflacija v evroobmočju vse bolj pod nadzorom, medtem pa se obeti za gospodarstvo slabšajo.
Svet ECB je sklenil znižati vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotka. Tako bodo obrestne mere na depozitno posojilo, glavne operacije refinanciranja in mejno posojilno mero znižane na 3,25 odstotka, 3,40 odstotka in 3,65 odstotka, kar bo pričelo veljati 23. oktobra.
»Verjamemo, da proces dezinflacije poteka po pričakovanjih in vsi podatki, ki smo jih prejeli v zadnjih petih tednih, so kazali v isto smer – navzdol,« je na tiskovni konferenci v Ljubljani povedala predsednica ECB Christine Lagarde.
Konferenca po odločitvi o spremembi obrestnih mer v Ljubljani. Vir slike: ECB.
Dodala je, da ECB trenutno ne pričakuje recesije v državah evroobmočja in da še vedno izhaja iz predpostavke, da bo v gospodarstvu prišlo do »mehkega pristanka«, kar bi pomenilo nižjo, a še vedno pozitivno rast.
Lagarde ni podala namigov glede prihodnjih ukrepov, vendar so pri Reuters uspeli ugotoviti, da je četrto znižanje verjetno decembra, razen če se gospodarski ali inflacijski podatki v prihodnjih tednih ne spremenijo.
»Če se bodo dezinflacijski procesi utrdili, je možno, da bodo obrestne mere na koncu nižje od nevtralne ravni,« je novinarjem v ponedeljek potrdil tudi Simkus, guverner litovske centralne banke. Kot nevtralna raven se šteje območje med dvema in tremi odstotki, na kar pri centralni banki vsekakor ciljajo, vendar bi lahko obrestne mere bilo potrebno poslati še nižje.
ECB je prejšnji teden že tretjič letos znižala obrestne mere. Vir slike: Freepik.
»Menimo, da bodo negativna tveganja za rast ob vse manjših inflacijskih pritiskih privedla do nadaljnjega zniževanja obrestnih mer, ki se bo začelo decembra in nadaljevalo leta 2025, dokler se obrestne mere ne vrnejo na nevtralno raven,« je medtem v svojem komentarju sporočil Gianluigi Mandruzzato, višji ekonomist pri EFG Asset Management.
Ali nižanje obrestnih mer pomeni recesijo?
Za znižanje obrestnih mer so se odločili tudi v Združenih državah Amerike. Prejšnji mesec jih je Ameriška centralna banka Fed znižala za 0,50 odstotne točke na raven med 4,75 in 5,00 odstotka ter nakazala nadaljnja znižanja.
Za znižanje obrestnih mer so se odločili tudi v Združenih državah Amerike. Vir slike: Freepik.
Kot potrjujejo tudi pri banki J.P. Morgan, znižanje obrestnih mer pogosto kaže na upočasnitev gospodarske rasti in slabe obete.
Fed je medtem na splošno optimističen glede širšega gospodarstva, zlasti glede na močan, čeprav postopno ohlajajoč se trg dela. Število zaposlenih v ZDA se je zunaj kmetijstva avgusta povečalo za 142.000, stopnja brezposelnosti pa se je znižala s 4,3 odstotka na 4,2.
»V drugih okoliščinah bi večji premik lahko izražal večjo zaskrbljenost glede rasti, vendar je predsednik Fed Jerome Powell večkrat poudaril, da gre v bistvu za veselo znižanje, saj upadajoča inflacija Fed-u omogoča, da ukrepa za ohranitev močnega trga dela,« je dejal Michael Feroli, glavni ekonomist za ZDA pri J.P. Morgan.
»Poleg tega bi se moralo gospodarstvo, če je politika optimalno zastavljena, sčasoma vrniti na ugodno mesto.«
Powered by Contextual Related Posts
