Se Cerarjeva migrantska politika približuje Zidanškovi?

Migrantska kriza v Evropi postaja vse bolj alarmantna in odločitve vodilnih v preteklosti se kažejo v luči varnostnega problema, ki so ga ustvarili podporniki politike odprtih vrat do migrantov. To Evropi očita tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki je znan po svojem radikalnem nasprotovanju sprejemanju migrantov.

V Sloveniji ima večina političnih strank “plavajoča” stališča do migrantske problematike, ki so močno odvisna od trenutnega javnega mnenja. To po eni strani ponazarja, da demokracija deluje, po drugi pa je pokazatelj kako različne politične stranke niso sposobne oceniti bistvenih vprašanj naše prihodnosti. V Slovencu smo na podlagi preteklih izjav predstavnikov parlamentarnih političnih strank v zadnjih dveh letih naredili grafični prikaz naklonjenosti do migrantske problematike.

V začetku migrantske krize je le Marko Zidanšek (SLS) opozarjal in pozival k takojšnjemu zaprtju meja, ter po vzoru madžarskega predsednika Viktorja Orbana zahteval postavitev ograje, SLS pa je organizirala tudi protest za zaščito slovenskih državljanov. Na drugi strani, so poslanci v oddaji Tarča jeseni 2015 trdili, da bi po vzoru Evropskih poslancev z veseljem sprejeli kakšnega migranta domov.

Matjaž Han (SD) je zatrjeval, da bi brez pomislekov sprejel koga, Jože Tanko (SDS) je dejal, da bi najbrž,
Matej Tonin (NSi) je sicer pogojeval takšno odločitev z izbiro migrantov samih, saj naj bi imel premajhno stanovanje. Karl Erjavec (Desus) je populistično namignil, da bi sprejel kakšnega starejšega, Alenka Bratušek, ki kakšnega vzela v skladu s svojimi možnostmi, Simona Kustec Lipicer (SMC) je ubrala diplomacijo in je rekla, da sicer bi, a ne bi bila ustrezna gostiteljica, a da to ne bi rešilo problema, le Luka Mesec (ZL) kje jasno rekel ne, kar je za socialista zelo nenavadno. A v skladu z dosedanjim delom politikov do današnjega dne še nihče od njih na svoj dom ni sprejel migrantov.

V zadnjem letu so se stališča strank spreminjala kot aprilsko vreme. Združena levica, najbolj skrajna leva stranka v Sloveniji so postali največji zagovorniki solidarnosti do migrantov, tisti ki se jim je na začetku malo zareklo pa zmerni to goreči nasprotniki v besedah. Politika kakršno smo si izbrali pa je v v ozadju ponovno delala po svoje. Vlada opremlja stanovanja po Sloveniji, ki jih imajo namen oddati migrantom – azilantom in zanje računati najemnino in mlajše migrante vključiti v šolski sistem s pomočjo uvajalnic, za kar so po Sloveniji že zaposlili ljudi v Ljubljani, Postojni in Gorici.

.

Včerajšnjo Cerarjeva napoved podpore Zakona o tujcih, ki dovoljuje tudi absolutno zaprtje meja, je verjetno nabolj očiten zasuk v razmišljanju kakšne politične stranke. S tem se je Cerar zelo približal Zidanškovemu stališču izpred dobrega leta. To je za Cerarja tudi precej pogumna poteza glede na to, da je Slovenija dobila opozorilo iz Strasbourga, da je zavezana k mednarodnim ustavnim standardom in ženevski pogodbi. Slovenija bi namreč morala vsakemu prebežniku zagotoviti azil. S sprejetjem Zakona o tujci pa naj bi celo kršila mednarodno pravo in človekove pravice.

V Sloveniji se je jasno pokazalo, da državljani niso več naklonjeni politiki odprtih vrat do migrantov, razkrili pa so se tudi politiki, ki znajo situacijo oceniti na dolgi rok in tisti, ki plujejo po trenutnemu javnemu mnenju. Če bi bilo v Sloveniji več prvih zlasti v vladnih krogih bi se Slovenija in Evropa lahko izognili večini posledic, ki jih je povzročile takrat všečne izjave, ki so zgolj zaradi političnih točk v Evropo ilegalno spustili več kot pol miljona ljudi.

Alenka Gabrovec